V Avstriji podjetja spet kupujejo domači kupci

Avstrija potrebuje državni sklad, ki bi po vzoru ZDA preverjal, ali je predvideni prevzem v avstrijskem interesu, pravi nekdanja menedžerka in političarka Brigitte Ederer

Leto 2016 je bilo v Avstriji tretje zapored, ko se je povečalo število nakupov podjetij s strani domačih kupcev. Število nakupov podjetij z avstrijsko udeležbo se je lani povečalo za 18 odstotkov na 390, poroča Der Standard. Na podlagi do zdaj napovedanih nakupov izvedenec podjetja Boston Consulting Tibor Merey tudi letos pričakuje vsaj »aktivno prvo četrtletje«.

Medtem ko so do zdaj prevladovala združevanja in prestrukturiranja podjetij na področju financ in trgovine, v prihodnje pričakuje prevzeme s strani hitro rastočih podjetij. Ti »skriti prvaki« iz Avstrije, ki so na svojih področjih tudi vodilni na svetovnem trgu, so se do zdaj širili predvsem doma, zdaj pa bodo tvegali tudi širitev v tujino. Ta tujina pa ne bodo vzhodnoevropske države, kamor so se avstrijska podjetja v glavnem širila v preteklih letih. Tibor Merey za njihovo širitev zdaj ne vidi nobene ciljne regije. Najbolj aktivna so bila lani podjetja s področja splošnih storitev, elektronike, medicinske tehnike, računalništva in telekomunikacij.

Nekdanja menedžerka in političarka iz socialnodemokratske stranke (SPO) Brigitte Ederer je v pogovoru za Kurier pojasnila, zakaj jo skrbijo tuji prevzemi avstrijskih podjetij. Pravi, da se utegne v prihodnjih letih zgoditi prevzem podjetij, ki so družbenopolitično ali gospodarsko pomembna za Avstrijo. Avstrija po njenih besedah zato potrebuje državni strukturni sklad, ki bo skupaj s politiko ocenil, katera podjetja so za Avstrijce pomembna.

Banke in zavarovalnice zaradi predpisov o višini lastnega kapitala, ki ga morajo imeti, podjetij ne bodo prevzemale, podjetja Leipnik Lundenburger, Agrana in mlekarne pa Avstrijcem zagotavljajo osnovno oskrbo z živili. Brigitte Ederer razlaga, da mleko iz nizozemskih mlekarn ni strupeno, je pa njegova proizvodnja industrijska. Problem pri prevzemih strateško pomembnih podjetij je, da so novi lastniki ljudje, ki jih zanima v glavnem le denar oziroma čim višji dobiček, niso čustveno navezani na podjetja. V Evropi zdaj v glavnem kupujejo podjetja Kitajci.

»Ravnokar so mi štirje srednje veliki podjetniki povedali, da jih Kitajci ves čas sprašujejo, ali bi jim prodali svoje podjetje. Preden bi jih dejansko prodali, bi se lahko vključil avstrijski sklad. V ZDA imajo organ, ki preverja, ali prevzem predstavlja varnostno tveganje,« razlaga Edererjeva. Ameriški organ je tako pred kratkim preprečil prevzem specialista za polprevodnike Wolfspeed s strani družbe Infinenon. ZDA imajo organ, ki prevzeme, ki bi pomenili varnostno tveganje, lahko prepreči tudi, ko je posel že dogovorjen, majhna Avstrija, pa ga nima.

Avstrija ima sicer zakon, ki podjetja ščiti pred prevzemi s strani družb, ki nimajo sedeža v EU, a ta zakon je mogoče obiti in ni dovolj le preprečiti prodajo, ponuditi je treba tudi alternativo, saj podjetja svojih enot ne prodajajo brez razloga, ampak zato, ker jih ne potrebujejo več. Včasih je podjetje mati v težavah in proda enega od svojih draguljev.

Kaj pa očitki o podržavljanju, če bo podjetja kupovala država? »Če vsi ostanejo trezni, lahko država zavaruje avstrijsko lastnino. Vključiti je mogoče banke in zavarovalnice, ki bodo zagotavljale denar državnemu skladu. Kapitala je dovolj. V tem primeru bi imele posredne udeležbe, za katere ne veljajo predpisi o lastnem kapitalu,« razlaga Brigitte Ederer.

Še vedno bi ostala odprta možnost, da bi podjetje lahko šlo na borzo, vendar šele, ko bi preverili, ali pri tem niso ogroženi avstrijski interesi. Domači lastnik ima pet do deset odstotkov »prostora za upoštevanje avstrijskih interesov«.

Kaj pa politični vpliv na državna podjetja, ki kaj hitro postanejo priložnost za zaposlovanje strankarskih kadrov? »Če je nekdo ustrezno kvalificiran in usposobljen, naj delo opravlja, ne glede na to, iz katere stranke je,« pravi Brigitte Ederer.