Lik in delo Hansa Sigla

Vsake toliko se zgodi, da se slovensko občinstvo navduši nad kakšnim likom iz neameriške serije, zaradi katerega se začnejo učiti njegovega jezika ali se odločijo za določen študij, občasno, čeprav res redko, pa se zgodi tudi, da se povsem zabrišejo meje med likom in igralcem. Takrat nemudoma pride do posploševanja, posmeha in pokroviteljstva nad naivnim občinstvom, češ da je to tako neumno, da ne loči med fikcijo in realnostjo, in enkrat zbira denar za Esmeraldino operacijo, drugič kliče na POP TV za telefonsko številko gorskega zdravnika, ki bi lahko popravil slovenski zdravstveni sistem.

Prejšnji teden se tudi POP TV, ki je v Slovenijo pripeljala Hansa Sigla oziroma Martina Gruberja iz nemške nadaljevanke Gorski zdravnik, ni mogla upreti prepričanju, da je njegovo občinstvo horda topoumnih ljubiteljev hribovskega zdravstva. Ota Roš, ki je Sigla vodila po Ljubljani, ga je že na poti z letališča razsvetlila z anekdoto o ogromnem številu klicev, ki jih prejemajo in v katerih klicatelji sprašujejo po zdravnikovi telefonski številki, nato pa ga je vprašala, ali mu ljudje pogosto tarnajo o svojih zdravstvenih težavah. Sigl, ki je očitno precej bolj spoštljiv do svojega občinstva, je to seveda zanikal, sicer je delil anekdoto, da je neka gospa želela najti dr. Gruberja v Alpah, a to so redki pojavi. Je pa zato slišal, da naj bi se nekatera dekleta zaradi njega vpisala na medicino, neki japonski zdravnik pa naj bi se s pomočjo serije naučil nemško. A kot je poudaril, gorski zdravnik je povsem fiktiven lik.

Predpostavko, da občinstvo ne loči med Siglom in Gruberjem, so pri POP TV ubrali tudi med anketiranjem zbranih pred njihovo stavbo. Glede na to, da se je glavno dogajanje odvijalo pred nakupovalnim centrom na drugem koncu Ljubljane, kjer so Siglov prihod spremljale viže ansambla Saša Avsenika, je bila zbrana množica pred POP TV, kamor se je Sigl pripeljal s svojim zelenim mercedesom, vsaj malo sumljiva. A pustimo podrobnosti, tudi tam je novinarka gospe spraševala, ali so s seboj prinesle zdravstvene kartone in ali bodo igralcu zaupale kaj o svojih zdravstvenih težavah.

Kaj si je ubogi Sigl mislil ob koncu dneva, potem ko mu je Ota Roš razložila, da Šmarna gora in Grmada veljata za prsi Ljubljane, ter ga spraševala, kaj njegova žena meni o vseh ženskah njegovega lika (»zelo jasno ji je, da nisem Martin Gruber«), ni znano. Prav tako ne, kaj si je mislil o Borutu Pahorju, čigar fotografijo je prvič videl, ko mu jo je Peter Poles pokazal na prireditvi pred nakupovalnim centrom in mu povedal, da sta si podobna. Dozdeva pa se nam, da si ni predstavljal, da se bo večino obiska moral ukvarjati s tem, da bo organizatorje prepričeval, da ljudje v resnici vedo, da ni zares zdravnik.