Zakaj Trump povečuje že tako največjo vojsko na svetu?

Analitiki ugotavljajo, da ameriški predsednik Donald Trump nima nikakršnega načrta, s katerim bi utemeljil povečevanje ameriške vojske

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem prvem predlogu proračuna predlagal zmanjšanje postavk za varstvo okolja za 31 odstotkov, zdravje in pomoč revnim za 18 odstotkov in za pomoč revnim tujim državam za 28 odstotkov. Večino tega denarja je prerazporedil za vojsko, ki ji namerava proračun povečati za 54 milijard dolarjev. Po Trumpovih besedah mora biti »varnost naših ljudi prva prioriteta vlade, ker brez varnosti, ni blaginje«. Predlaganje povečanje proračuna za vojsko je po njegovih besedah »eno največjih povečanj postavke za nacionalno obrambo v zgodovini ZDA«.

Trumpovi predhodniki so povečevali proračun za vojsko zaradi določenih operacij. Jimmy Carter ga je povečal za širitev akcije v Perzijskem zalivu, Ronald Reagan zaradi oboroževalne tekme s Sovjetsko zvezo, George Bush zaradi vojne v Iraku in Afganistanu. Donald Trump ni napovedal nove akcije, za katero bi potreboval več denarja za vojsko, zato analitiki ugibajo, kaj ima v mislih. Erin M. Simpson, svetovalka za nacionalno varnost, meni, da je Trump predlagal »proračun v iskanju strategije«.

Vojaški proračun ZDA znaša 596 milijard dolarjev, kar je daleč največ med vsemi državami na svetu. Naslednjih sedem držav na lestvici z največjimi vojaškimi proračuni skupaj zbere 567 milijard dolarjev, vse preostale države na svetu pa skupaj za vojsko namenijo 514 milijard dolarjev na leto.

»Naša sedanja strategija temelji na tem, da smo super sila v Evropi, na Bližnjem vzhodu in na azijsko-pacifiškem območju,« pravi Todd Harrison, direktor analiz vojaških proračunov na centru za strateške in mednarodne študije v Washingtonu. ZDA so po njegovih besedah svoj proračun zasnovale tako, da so sposobne istočasno sodelovati v več kot eni vojni na omenjenih območjih.

O načrtih z vojsko je Donald Trump dajal izjave, iz katerih je bilo mogoče sklepati, da bo zmanjšal ukrepanje ameriške vojske v tujini, pa tudi izjave, ki katerih je bilo mogoče sklepati, da bo vodil bolj agresivno obrambno politiko. Na eni strani je dejal, da so ZDA branile meje drugih narodov, svoje pa so pustile na široko odprte, zavzel se je za zmanjšanje napetosti z Rusijo kot glavnim tekmecem na vojaškem področju. Hkrati je napovedal bolj neposredno soočenje s Kitajsko in Iranom, prek Twitterja je sporočil, da morajo ZDA okrepiti in povečati jedrske zmogljivosti. Zaradi teh nasprotujočih si izjav analitiki ne vedo, kakšno vlogo naj bi vojska ZDA imela po Trumpovem mnenju v svetu.

Danes imajo ZDA okrog 1,3 milijona aktivnih vojakov in 865 tisoč rezervistov. Več vojakov imata le Kitajska (2,2 milijona) in Indija (1,4 milijona). Rusija jih ima 800 tisoč, Iran pa 500 tisoč. ZDA so največja sila po številu vojakov, ki jih imajo v tujini. V več kot 170 državah po svetu je okrog 200 tisoč ameriških vojakov. Od tega jih je veliko v zaveznicah v Evropi in severno-vzhodni Aziji. Donald Trump je kritiziral to prisotnost, češ da ZDA preveč ščitijo zaveznice. Zaradi tega ni pričakovati, da bo z dodatnim denarjem okrepil te enote. Benjamin H. Friedman, raziskovalec na inštitutu Cato v Washingtonu, pravi, da Trumpova administracija ne ve natančno, kaj bi rada, razen to, da hoče večjo vojsko.

Trump namerava povečati število kopenskih vojakov in marincev, ki jih je zdaj 660 tisoč, za okrog 70 tisoč, kar je povečanje za 11 odstotkov. ZDA so število vojakov povečale po letu 2000 zaradi vojne v Iraku in Afganistanu, po umiku iz omenjenih držav pa so ga spet zmanjšale. Trump je kritiziral omenjeni vojni in obljubljal, da se ZDA pod njegovim vodstvom ne bodo vpletale v vojne. Gordon Adams, nekdanji uradnik bele hiše, pristojen za proračun za nacionalno varnost, razlaga, da imajo države veliko vojsko le, če se odločijo za vojno in to kmalu.

Danes imajo ZDA okrog 2200 bojnih letal, Trump namerava to število povečati še za najmanj 100. Ker so različna letala predvidena za različne namene, je težko reči, katere probleme namerava Trump reševati s 100 dodatnimi letali.

Bojnih ladij in podmornic imajo ZDA danes 275, Trump namerava njihovo število povečati na 350, vključno z dvema novima letalonosilkama. Že zdaj imajo ZDA več kot polovico od 18 letalonosilk, ki jih imajo države po svetu. V začetku marca je Trump dejal, da je danes mornarica ZDA najmanjša po prvi svetovni vojni. Mnogi analitiki to zavračajo. Zaradi tehnološkega napredka so danes ladje veliko močnejše in bolj vsestransko uporabne kot pred sto leti. Danes ena ladja lahko opravi toliko, kot včasih več ladij. Trump ni pojasnil, zakaj mornarica potrebuje dodatne ladje.

Ko je govoril o povečanju jedrskega orožja, Trump ni povedal, ali namerava povečati število jedrskih raket ali razvijati nove sisteme za njihovo izstreljevanje. Večino jedrskega orožja imata danes ZDA in Rusija. Obe velesili sta na podlagi več pogodb to oborožitev zmanjšali. Trump je kritiziral sporazum Nov Start, ki je bil sprejet leta 2010, a ni povedal, ali bo od njega odstopil, s čimer bi odprl pot novi oboroževalni tekmi med ZDA in Rusijo. Ta tekma bi ZDA lahko stala milijarde dolarjev. Trump svojih načrtov glede jedrske oborožitve seveda ni razkril.

Povedal je, da želi uničiti islamsko državo, ni pa povedal, kako bo to dosegel s povečanjem vojske. Michael C. Horowitz, profesor na univerzi Pensilvanija, razlaga, da določena vojaška oprema pomeni moč in to je tisto, v kar namerava investirati Trumpova administracija.