Arhitekturna fotografija Damjana Galeta

V Galeriji Jakopič v Ljubljani bodo danes, 28. marca ob 19.00 odprli razstavo z naslovom Arhitekt svetlobe. Gre za prvo retrospektivno razstavo arhitekturne fotografije Damjana Galeta (1946-1993) – arhitekta, ki je med letoma 1974 in 1993 ustvaril impozanten fotografski opus, ki zajema interpretacije sodobne slovenske arhitekture, baroka na Slovenskem ter arhitekture Jožeta Plečnika, še posebej Plečnikovih stebrov, s katerimi je postal redni gost razstav doma in v tujini. Če Janez Kališnik velja za pionirja arhitekturne fotografije pri nas, je Damjan Gale tisti fotograf, ki je omogočil teoretska razmišljanja o arhitekturni fotografiji kot žanru. 

Damjan Gale se je po diplomi na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, leta 1970 zaposlil kot projektant na Investicijskem zavodu za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani, v biroju svojega profesorja Edvarda Ravnikarja, in sodeloval pri projektiranju njegovih projektov. Že v času gradnje Trga revolucije v zgodnjih sedemdesetih je fotografiral arhitekturo, leta 1978 pa se je dokončno odločil za poklic fotografa in samostojno ustvarjalno pot.

Osemdeseta leta so bila za Galeta obdobje največjih dosežkov. Leta 1982 je v ljubljanskem PEN-u prvič razstavil serijo fotografij Plečnikovih stebrov, ki je doživela velik uspeh v Italiji, potem pa potovala po vsem svetu in je danes verjetno Galetova najprepoznavnejša fotografska serija ter velja za doslej nepreseženo vizualizacijo jedra Plečnikove arhitekture. Leta 1986 je Boris Podrecca pripravil prvo mednarodno predstavitev Plečnikovega opusa, in na razstavi v pariškem Centru Pompidou so Galetove fotografije pomenile bistveni del njene vizualne podobe. V Pariz je Galeta istega leta vodil tudi mednarodni projekt Trouver Trieste; zanj je pripravil fotografsko serijo, ki je njegovo najbolj osebno izpovedno in avtorsko delo. V okviru predstavitve Trsta v Parizu je bila na ogled v prvem nadstropju Eifflovega stolpa. Redno je sodeloval na Piranskih dnevih arhitekture in za to priložnost leta 1992 zasnoval serijo Piranski dialogi, ki jo ponovno odlikuje pretežno avtorska poetika.

Bil je dolgoletni urednik fotografije Arhitektovega biltena, v okviru DESSE (Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev – arhitektov), katere soustanovitelj je bil, so izšle številne monografske publikacije, koledarji in zborniki z njegovimi fotografijami. Skupina Kras, v kateri je Gale aktivno deloval kot fotograf, je tudi s pomočjo njegove pronicljive interpretacije arhitekture dosegla pomembne predstavitve, nagrade in zmage na natečajih. Za svoje delo je Damjan Gale prejel številne nagrade doma in v tujini, kot zadnjo leta 1986 Plečnikovo medaljo za svojo edino pregledno razstavo Fotografija arhitekture.

Kustosinja Marija Skočir je ob razstavi zapisala, da je bil Damjan Gale "fotograf nemirnega ustvarjalnega duha; težil je k absolutni tehnični dovršenosti fotografij, ki jih je v svoji temnici sam razvijal. Njegov pristop k fotografiji je bil nadvse sistematičen; večji del celotnega opusa je nastajal vzporedno v črno-beli in barvni tehniki, četudi je mnogo trdneje verjel v izpovedno moč črno-bele fotografije. Zavedal se je, da so v procesu fotografskega ustvarjanja poleg dialoga, konstruktivne razprave z arhitekti in vpetosti v trenutno dogajanje ter povezovalne vloge znotraj področja arhitekture nepogrešljivi dejavniki tudi nenehno izpopolnjevanje v fotografskih tehnikah, iskanje najprimernejšega razpoloženjskega, atmosferskega trenutka, ki bo zmogel na fotografijo zarisati natančno zamišljeni koncept, pa številne študije na terenu, domiselni logistični podvigi, ki so mu omogočili pravi kot pogleda, ter izboljšave, eksperimenti, ki so zaposlovali njegove noči v temnici. V svoj poklic, na področju katerega prej in kasneje nimamo njemu primerljivo enkratne osebnosti, je vložil velik del svoje življenjske moči."

Za danes najdragocenejši del Galetovega ohranjenega opusa veljajo originalne, vintage fotografije, ki jih je v času priprave razstav in objav razvijal sam. Te so jedro tokratne razstave; ostale fotografije so izdelane v digitalni tehniki, a z osnovo v originalnih negativih, ki jih danes hrani Arhiv Damjana Galeta (v družinski lasti). Ob razstavi je izšla tudi prva pregledna monografija o Galetovem delu, ki prinaša več kot 180 črno-belih in barvnih fotografij, pripravljajo pa tudi okroglo mizo z naslovom Arhitektura in fotografija v dialogu.