Avtorja člena v lizbonski pogodbi, ki omogoča izstop iz EU, brexit žalosti

Člen 50 ni bil napisan z namenom, da bi države, kot je Velika Britanija izstopile iz EU, ampak za izločitev držav z diktatorskimi režimi

Britanski upokojeni diplomat Lord Kerr, avtor člena 50 lizbonske pogodbe, na podlagi katerega države lahko izstopijo iz EU, pri pisanju ni pričakoval, da bo njegova država tista, ki ga bo uporabila. Člen s postopkom za izstop iz EU je napisal v prvi polovici prejšnjega desetletja, ko je bila v pripravi evropska ustava, ki je padla na referendumih na Nizozemskem in Franciji. Po tej zavrnitvi je bila sprejeta lizbonska pogodba in člen 50 je ena od določb, ki so jo vzeli iz zavrnjene ustavne pogodbe.

»Ne počutim se krivega, da sem izumil mehanizem. Zelo sem žalosten, da ga bo Velika Britanija uporabila,« je Lord Kerr povedal za Politico. Ko je pisal člen 50, je bil glavna skrb voditeljev v EU vzpon desničarskega populista Jorga Heiderja v Avstriji, snovalci evropske ustave so imeli v mislih tudi to, da so nekatere južne članice EU postale demokracije šele v zadnjih desetletjih. Kerr pojasnjuje, da so predvidevali, da bi postopek za izstop države članice sprožili, ko bi prišel na oblast avtoritaren voditelj in bi se EU na to odzvala tako, da bi tej državi odvzela pravico glasovanja o odločitvah, sprejetih v svetu EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice.

Avtor člena 50 je bil prepričan, da bi diktatorski režim zaradi tega želel naglo izstopiti iz EU. Da bi preprečili pravno zmedo, so predpisali postopek za izstop. Pojasnjuje tudi, da je odločitev o sprožitvi člena 50 mogoče tudi preklicati. Velika Britanija si tako lahko potem, ko pogajanja o izstopu že začne, premisli in se odloči, da bo ostala v EU. Druge članice v tem primeru od nje lahko zahtevajo, da plača politično ceno, ne morejo pa je prisiliti, da mora izstopiti. A Kerr si ne predstavlja, kako bi politika v Veliki Britaniji izvedla ta obrat.

Ne glede na to v EU velja pravilo, da si je mogoče premisliti. Več držav članic si je po volitvah, na podlagi katerih se je zamenjala oblast, v postopku sprejemanja zakonodaje v okviru sveta EU že premislilo, pa so druge države članice to sprejele.

Lord Kerr izpostavlja dva ključna elementa v členu 50, ki utegneta imeti pomembno vlogo pri pogajanjih o izstopu Velike Britanije iz EU. Prvi so določbe o ločitvi, plačilu računov, dogovoru o zavezah, reševanje vprašanja glede pridobljenih pravic, pokojnin, drugi pa okvir o prihodnjih odnosih. Člen 50 ni člen o prihodnjih odnosih, je pa v njem določba, ki pravi, da mora sporazum o ločitvi upoštevati »okvir« za prihodnje odnose med EU in državo, ki jo zapusti. Lord Kerr razlaga, da dokončnega sporazuma o trgovini in vseh drugih odnosih med EU in Veliko Britanijo ne bo mogoče skleniti v dveh letih, a treba se bo dogovoriti o okviru.

»Ne me spraševati, kakšen bi moral biti okvir. Je to nova pogodba? So to zaključki evropskega sveta,« sprašuje. Sam ne ve, kakšen bo okvir, dokler ne bo dogovorjen. Vsekakor pa se bo treba o ločitvi in o prihodnjih odnosih pogajati istočasno, vzporedno.