The Jesus and Mary Chain: Damage and Joy

Ponovno združenim legendarnim bendom se rado očita, da so deležni prenapihnjene pozornosti, oprte na nič drugega kot na star sloves. Nič drugače ni s povratniškimi albumi, na te praviloma letijo očitki, da si, če bi jih posneli neznani bendi, najbrž ne bi pridelali toliko (neupravičenih) hvalospevov. Deloma to seveda drži, toda teh skupin se status kultnih ni oprijel brez razlogov. In – če smo malo cinični – če bi nas mlade, sodobne zasedbe zasipale samo z dobro glasbo, verjetno ne bi bilo toliko vrnitev, kot jih doživljamo zadnja leta. Glasbeni navdušenci očitno pogrešajo »stare, dobre čase«, tudi tisti, ki teh »dobrih starih časov« sploh niso doživeli.

Točno to je bilo pred dobrim desetletjem opaziti tudi ob ponovni združitvi kultnih škotskih rockerjev iz skupine The Jesus and Mary Chain. Leta 1998, potem ko so člani zaradi medsebojnih razprtij po 15 minutah prekinili razprodan koncert v Los Angelesu, se je zdelo, da je skupina doživela klavrn, a pričakovan konec. Ob zgodbah o nenehnih prepirih in obračunavanjih med bratoma Reid, ustanovnima, ključnima in edinima stalnima članoma benda, sta bila pozneje celo konfliktna brata Gallagher iz zasedbe Oasis videti kot amaterja. Kljub temu se leta 2007 Reidova nista mogla upreti povabilu za nastopa na festivalih Coachella (eno od skladb je tam z njima odpela igralka Scarlett Johansson) in Meltdown. Skupina The Mary Chain je nastopila pred polnima avditorijema starih in novih privržencev, to je botrovalo novim koncertom, plošči najboljših komadov in koncertni plošči. A čas, da bi Jim in William Reid ponovno skupaj sedla v studio, ni dozorel do konca minulega leta. Zdaj je zasedba 19 let po zadnjem albumu izdala novega, sedmega.

No, sodeč po skladbi Facing Up to the Facts, v kateri brata Reid to, da se sovražita, označita za dejstvo, njun odnos verjetno nikoli ne bo rožnat. Je pa očitno toliko dozorel, da sta zdaj spet lahko skupaj sedla v studio; prejšnjo ploščo sta namreč snemala vsak zase in po izidu je bil konsenz fenov, kritikov in benda, da je bolje, če skupno zgodbo zaključijo, preden si uničijo bleščečo zapuščino.

Nova plošča Damage and Joy ni najboljši izdelek skupine. Približno polovico skladb smo v drugačnih različicah že slišali pri drugih projektih bratov Reid, druga polovica bi se lahko znašla že na prejšnjih ploščah. V tem pogledu album ne prinaša nič novega. Izgubilo se je tudi precej legendarnih neuravnovešenosti in ostrine, s katerima je skupina v obup spravljala šefe raznih pop lestvic, denimo britanske TV-oddaje Top of the pops. Je pa tokrat, verjetno tudi zaradi zrelosti obeh Reidov, več subtilnejše (samoreferenčne) duhovitosti. Ja, pri 55 oziroma 58 letih sta Jim in William še vedno zelo kul, z glasbo in pisanjem pesmi pa izvrsten zgled marsikateremu pol mlajšemu bendu.