Retrospektiva Roberta Cape, enega najpomembnejših vojnih fotografov 

V Cankarjevem domu v Ljubljani bo od 5. aprila do 27. avgusta na ogled retrospektivna razstava Roberta Cape, ki je bil eden od soustanoviteljev agencije Magnum Photos, ki letos praznuje 70. obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti bodo v Ljubljani na ogled tri razstave z bogatim spremljevalnim programom ter s posebnim poudarkom na delu Roberta Cape. Eden najpomembnejših vojnih fotografov je zapustil več kot 70.000 negativov, ki predstavljajo enkraten vpogled v razburljivo zgodovino 20. stoletja. 

Robert Capa še vedno velja za največjega in najslavnejšega vojnega fotografa. Rojen je bil leta 1913 v židovski družini v Budimpešti kot Endre Friedmann. Zaradi judovskih korenin je moral med vse bolj razgretim političnim dogajanjem leta 1930 zbežati v Berlin in nato leta 1933 v Pariz. Tam se je začel ukvarjati s fotografijo in se kmalu preimenoval v Roberta Capo, človeka s kamero, čigar moto je bil "če fotografija ni dobra, to pomeni, da nisi bil dovolj blizu." V Parizu se je spoznal z že uveljavljenimi fotografi Andrejem Kerteszem, Davidom Seymourom in Henrijem Cartier-Bressonom. V tem času mu je poslovno veliko pomagalo tudi njegovo dekle Gerda Taro. Capa je od sredine tridesetih let do smrti fotografiral špansko državljansko vojno, japonsko okupacijo Kitajske, drugo svetovno vojno - z znamenitimi fotografijami D-Daya -, razglasitev neodvisnosti Izraela in njegove prve vojaške spore. Dokumentiranje hollywoodskega jet-seta ga je dolgočasilo (imel je kratko romanco s poročeno Ingrid Bergman), zato se je po vojni vrnil v Pariz in leta 1947 skupaj z Davidom "Chimom" Seymourjem, Henrijem Cartier-Bressonom, Georgesom Rodgerjem in Williamom Vandivertom ustanovil agencijo Magnum, dolgo in strastno načrtovani projekt, ki se mu je polno posvečal do leta 1954, ko je umrl v Vietnamu za posledicami poškodb ob eksploziji protipehotne mine.

Retrospektiva obsega izbor 97 črno-belih fotografij s prizori ključnih dogodkov iz petih vojn, ki jim je s kamero sledil v svojem kratkem življenju: od španske državljanske, druge kitajsko-japonske in druge svetovne vojne z izkrcanjem zaveznikov v Normandiji ter osvoboditvijo Pariza do arabsko-izraelskega konflikta in prve vojne v Indokini. Z izjemno vizualno zgovornostjo in občutljivostjo nas avtor opominja, da so pogum, dobrota in optimizem navadnih ljudi najučinkovitejše in junaške oblike kljubovanja temačnim vojnim silam. Poleg tega bo razstava predstavila še vrsto portretov njegovih prijateljev in umetniških kolegov, kot so bili Ernest Hemingway, William Faulkner, Truman Capote, John Huston, Humphrey Bogart, Gary Cooper, Henri Matisse in Pablo Picasso. Razstavljen bo tudi portet slavne igralke Ingrid Bergman, ki jo je spoznal ob koncu vojne leta 1945. Njuna ljubezenska zveza je trajala dve leti, z njo je odpotoval v Hollywood ter leta 1946 postal ameriški državljan. V tem času se je še posebej intenzivno posvečal nastajanju filmov in filmski fotografiji.

V okviru razstave bo potekal tudi bogat spremljevalni program, kjer se bodo dotaknili tudi pereče fotožurnalistične problematike od etičnih vprašanj novinarske fotografije do političnih in finančnih vidikov, prepleta dejstev, ki usodno vplivajo na svobodo izražanja in varnost fotografov v vojnih razmerah. V Balassijevem inštitutu bo na ogled razstav Pred Capo in po njem – Fotografije madžarskih vojnih fotografov pred stotimi leti in danes, v Galeriji Photon pa izbor šestdesetih del iz bogate zgodovine Magnuma, vključno z nekaterimi ikoničnimi podobami velikih imen zgodovine fotografije od Herberta Lista, Brucea Davidsona, Elliota Erwitta, Wernerja Bischofa, Martina Parra in Roberta Cape. 

Agencija Magnum Photos je bila ustanovljena leta 1947, dve leti po koncu druge svetovne vojne. Svoj obstoj dolguje štirim fotografom, Henriju Cartier-Bressonu, Robertu Capi, Georgeu Rodgerju in Davidu "Chimu" Seymourju, ki so Magnum ustvarili po svojih merilih. Agenciji Magnum sta enako pomembna motiv fotografije in način njegovega prikaza. Magnum se je s sedežema v Parizu in New Yorku (danes ima uredništvi še v Londonu in Tokiu) radikalno odmaknil od konvencionalne medijske prakse svojega časa: najprej s svojo sestavo združenja v lasti članov fotografov in zatem z zahtevo, da z avtorskimi pravicami v celoti razpolagajo fotografi sami. Magnum Photos je fotografom podelil neodvisnost, ključni pogoj za sprejetje naročila. Izbor in dolžina reportaže, selekcija fotografij, lastništvo negativov, avtorske pravice in nadzor nad distribucijo – te odločitve ob uveljavljanju avtorstva dela sprejemajo sami.Pridobivanje novih članov, ki bi dosledno delovali po načelih agencije, je zahteven postopek. Kandidatova poskusna doba, med katero agencija spremlja njegovo delovanje pred prejemom članstva in navsezadnje solastništva delnic, traja od štiri do osem let.