Boj za Sorosovo univerzo v Budimpešti je boj proti represivni demokraciji

Evropska ljudska stranka se mora odločiti, ali podpira politiko nemške kanclerke Angele Merkel ali predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana

V Budimpešti je več tisoč madžarskih in tujih študentov, profesorjev in pripadnikov civilne družbe s protestom zahtevalo od madžarske vlade, naj umakne predlog za sprejetje zakona, na podlagi katerega bi morala Srednjeevropska univerza (CEU) v Budimpešti, ki jo je leta 1991 ustanovil ameriški milijarder George Soros, zapreti svoja vrata. Vlado so opozarjali, da predlog spornega zakona pomeni napad na svobodo izobraževanja, poroča Reuters. Predlog novega zakona predvideva, da morajo tuje univerze delovati tudi v svoji matični državi, Sorosova univerza pa deluje v Budimpešti, ne pa tudi v ZDA.

New York Times navaja, da je Sorosova univerza znana kot center za raziskave na področju družbenih ved s programi, ki jih vodijo mednarodno uveljavljeni profesorji. Disidentom daje možnost izražanja zlasti od leta 2010, odkar je na oblasti Viktor Orban. Predsednik in rektor Sorosove univerze Michael Ignatieff je strokovnjak za človekove pravice in nekdanji vodja liberalne stranke v Kanadi. Po njegovem mnenju je CEU glavna tarča nove zakonodaje, kar je diskriminacija in politični vandalizem. »Menimo, da ne gre samo za nas, ampak za akademsko svobodo na Madžarskem nasploh,« opozarja Ignatieff.

Pravi tudi, da so predstavniki madžarske vlade v zasebnih pogovorih kritizirali izbor učiteljev na CEU, zanje so sporni zlasti tisti iz opozicijskih vrst. CEU ima nekaj manj kot 1800 študentov iz več kot 100 držav, ki študirajo na 370 fakultetah, ki so njene članice.

V Guardianu Sorosovo univerzo v Budimpešti brani njen nekdanji predavatelj profesor Cas Mudde. Pravi, da je na CEU prišel leta 1998, ko je Orban prišel prvič na oblast in je vodil konservativno a Zahodu naklonjeno koalicijsko vlado. Čeprav mu je štipendija Sorosove fundacije omogočila študij na univerzi Oxford, zaradi česar je postal ljubljenec zahodne politične elite, je Orban že takrat kritiziral Sorosovo mrežo, ki poleg univerze CEU vključuje tudi Fundacije odprte družbe, investicije na območju Srednje Evrope (v regiji Vzhodne Evrope je Soros tretji največji investitor) in eno najbolj vplivnih nevladnih organizacij na svetu. Že takrat je Orbanova vlada razpravljala o več pobudah, povezanih s CEU, tudi o odvzemu akreditacije, a na koncu se nič bistvenega ni zgodilo.

Toda to je bilo pred 20 leti, ko je Orban šele začel trenirati svoje avtoritarne mišice, kljub temu je še vedno veljal in se tudi obnašal kot Zahodu naklonjen desničarski politik. Tudi na globalni ravni so bile razmere takrat drugačne, pojasnjuje Cas Mudde. ZDA so bile močan podpornik Zahodu naklonjenih sil v vzhodnoevropski regiji, EU je bila najbolj spoštovana institucija v Evropi. Danes Viktor Orban ni več ljubljenec zahodne elite, ampak predstavnik represivnih demokratov po Evropi. S preobrazbo Madžarske v represivno demokracijo je postal evropski politik, ki neposredno nasprotuje nemški kanclerki Angeli Merkel in njenemu načrtu za vključujočo Evropo.

Opogumljen z odločitvijo Britancev za izstop iz EU in izvolitvijo Donalda Trumpa za predsednika ZDA je v letošnjem govoru narodu dejal: »Bili smo črne ovce, zdaj smo zgodba o uspehu, to priznavajo – čeprav morda z odporom - tudi tisti, ki jim ni všeč, kar smo dosegli in kako smo dosegli.«

Čas je za priznanje, da Orbanovi ukrepi niso več le domača zadeva. Madžarska je članica EU, zaradi tega bi morala spoštovati evropsko zakonodajo. Madžarska je postala primer represivne demokracije v Evropi in zgled za represivne demokrate v regiji. Boj za Sorosovo univerzo ni samo boj zanjo, ampak za vse univerze in za liberalno demokracijo. Če se ne bomo uprli zdaj, se bomo kmalu morali boriti proti podobnim ukrepom na Poljskem in v drugih državah v regiji, svari Cas Mudde. Čas je, da se največja politična družina v Evropi Evropske ljudske stranke (EPP) odloči, ali podpira Angelo Merkel ali Viktorja Orbana, to je med liberalno demokracijo in represivno demokracijo, med svetovnim nazorom, ki spodbuja univerze, da so kritične in neodvisne, in nazorom, kjer kritičnim in neodvisnim univerzam grozi zaprtje.