Težave s spominom

Borut Pahor je pretekli teden na zaslišanju v državnem zboru o gradnji TEŠ 6 poskušal pokazati, da je zaupal ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku – ker je pač to vloga in naloga predsednika vlade. »Lahovnik je bil zagovornik naložbe v šesti blok TEŠ, v strokovnem smislu pa me je tudi prepričal, da je naložba smiselna, da pa je treba nadzorovati ceno in poskrbeti, da se z naložbo nihče ne okorišča.«

Gradnja TEŠ 6 je največkrat predstavljena kot zgodba o korupciji, ki jo je zakrivil bivši direktor termoelektrarne in vodja projekta TEŠ 6 Uroš Rotnik s pomočjo bogato nagrajenih članov projektnega odbora, ki so prejeli več kot 650 tisoč evrov nagrad. Resnica je, da je omenjenim vse to uspelo le zaradi izjemne politične podpore, ki jo je projekt TEŠ 6 užival. Rotnik je drago pogodbo z Alstomom podpisal v času prve vlade Janeza Janše, tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, ko je že nastopila kriza in so cene elektrarn že začele padati.

Še sveža vlada Boruta Pahorja bi po podpisu pogodbe situacijo še lahko rešila. Lahko bi zagrozila z odpovedjo pogodbe, napisane v korist Alstoma. Toda Lahovnik – doma iz Velenja – tega ni storil. Kljub temu da naj bi bil projekt TEŠ 6 voden »neoptimalno«, je Lahovnik nasprotoval Rotnikovi zamenjavi. Bil je celo proti vsakršnim neodvisnim analizam ali celo proti začasni zamrznitvi projekta: »Mi ne moremo reči, da si bomo vzeli čas za analize,« je Lahovnik dejal marca 2010. »Moje stališče je vedno bilo, da ministrstvo za gospodarstvo podpira ta projekt, da je bila odločitev sprejeta na ravni HSE, da za odločitvijo stojijo, da vsi ekonomski pokazatelji kažejo, da je rentabilna, in da je v tej fazi popolnoma neekonomsko ta projekt ustaviti,« je ponavljal.

Z Lahovnikom se je ves čas strinjal Borut Pahor. Kritike TEŠ 6 je na zaprtih sejah vlade imenoval za tiste, ki se »brezglavo zaletavajo v investicijo«. Menil je, »da je premog edino fosilno gorivo, ki ga mi imamo. Imamo ga na zalogi za 40 let in postavlja se vprašanje, zakaj ga ne bi izrabili. Jaz nimam težav s TEŠ 6, če ga okoliški prebivalci nimajo ... Če se oni s tem strinjajo, potem OK ...« Kasneje je zaradi nenehnih prerekanj med Gregorjem Golobičem in Lahovnikom na vladnih sejah slednji zapustil stranko Zares – z drugo javno argumentacijo. Tako se je tudi začela politična kriza, ki je vodila k razpadu Pahorjeve koalicije. Lahovnikovo mesto je vmes zasedla bolj kritična Darja Radić.

In kaj je kot ministrica ugotovila Radićeva? Aprila 2011 je vladi predstavila poročilo o TEŠ 6 in analize družb Pöyry, EIB, EBRD, KBMG, PWC, IMC in Evonik ter zaključila z: »Ni nobenih teoretičnih možnosti, da bi se račun s premogom izšel, v velenjskem premogovniku zavajajo. Posledično to pomeni, da bo investicija prinašala izgubo ... Elektriko seveda rabimo, rabimo zanesljivo oskrbo. In če upoštevamo tudi socialno komponento, pa rečemo ’ajd’, ampak naj vsaj projekt dela z nulo. Ampak ne pa z izgubo.«

Radićeva je na tisti seji predstavila precej neprijetnih ugotovitev. In Pahor je nato celo podprl sklepe ministrice Radićeve, ta je HSE in TEŠ postavila ultimat, ki je projekt pocenil za okrog 200 milijonov evrov.

Pahor je torej vedel vse. Zakaj ni ukrepal, zakaj ni poslušal ministrice? Danes pojasnjuje: »Nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić je bila do TEŠ 6 bolj zadržana in skeptična. Vendar nikoli ni dejala, naj se projekt prekine ali ustavi.« To pač ni res. Radićeva je na vladi zelo jasno povedala, da je projekt treba ustaviti. Brez Pahorja projekta TEŠ 6, kot državo bremeni danes, ne bi bilo. Tudi brez Janše ne. Ko gre za energetiko, sta SD in SDS vedno znova na isti strani.