Micike in Mukice

Prejšnji teden so v ne preveč zahtevnem kvizu Vem! na nacionalki tekmovalce spraševali po ženskih oblačilih. Če ob strani pustimo problematičnost kategorije, ne moremo spregledati enega od odgovorov. Poleg bluze, kostima, bolera in rute se je med ženskimi oblačili znašel tudi predpasnik. Logično, kadar ženska ne nosi bluze in kostima, nosi predpasnik. In kot smo lahko ugotovili v resničnostnem šovu Ljubezen po domače, kadar ženska ni zadovoljiv seksualni objekt, naj si nadene predpasnik in dela, saj bo tako vsaj za kaj koristna.

Ljubezen po domače je še en v seriji resničnostnih šovov, ki prisegajo na domačijskost in pristnost, ki jo ponuja slovensko podeželje. Podobnih oddaj je bilo sicer že veliko, zato tokratna različica s Tanjo Postružnik Koren že nekaj tednov poteka brez pretirane evforije in pozornosti, verjetno tudi zato, ker so jo umestili v petkov domačijski paket skupaj s Slovenskim pozdravom na nacionalki. In ker je, tako v primerjavi z glasbeno veselico, Masterchefom in Zvezde plešejo, najmanj spektakularna oddaja na domačih televizijah ta hip.

Ljubezen po domače je namreč ena sama žalost. Osamljena moška kmečka srca so na svoje kmetije dobila pakete žensk, ki jih zdaj v svojem domačem okolju spoznavajo in predvsem izkoriščajo za neplačano delo. V zadnjem delu, ki smo si ga ogledali, je to pomenilo, da moški žrebci večino časa posvetijo temu, da ženskam nalagajo različna dela, najsi bo to sekanje drv, priprava jabolčnega štrudlja ali pa pomoč pri telitvi. Ko pa ravno ne delegirajo delovnih nalog, se jim pustijo zapeljevati, jim malo razložijo, da se na kmetih tušira z mrzlo vodo, peljejo na zmenek na sosednjo jaso in na sploh uživajo v svojem haremu neplačanih hišnih pomočnic.

Prav zabavno je, kako je v tovrstnih oddajah začasna poligamija postala nekaj vsakdanjega, čeprav je več kot očitno, da se tekmovalke spodbuja k uprizarjanju ljubosumja. Tako sta dve tekmovalki, ki sta se čutili zapostavljeni, ker je njun kmet več kot očitno že izbral svojo bodočo delavko na kmetiji, med peko štrudljev pripravili še takšnega, v katerem sta bila namesto sladkorja sol in poper. Ho, ho, kako smo hudomušni. Mimogrede, skupina kmeta in zdaj še treh tekmovalk se je poimenovala Štrudlfuksi.

Poleg zasoljenega štrudlja se na kmetijah odvijajo še masaže, neobvezno šlatanje v bazenu, spanje v istih posteljah, tu in tam pa se zgodi tudi kakšen poseben dogodek, kot je rojstvo nove telice, ki jo nato družno poimenujejo Mukica. A pod »ljubezen po domače« očitno v oddaji razumejo predvsem delo, ki ga ženske počnemo iz ljubezni, delo, za katero nismo plačane, in delo, ki ostaja nevidno. Seveda so razmerja na kmetiji drugačna kot v drugih oblikah gospodarstva, a prevladujoča tema oddaje je jasna: ženske se morajo za naklonjenost boriti ali z nudenjem neplačanega dela ali z nudenjem spolnih storitev. Po domače, pač.