Živi in vitalni angažma

»Mlada ženska umetnost« je zanimiv, dinamičen, vitalen in propulziven del slovenske umetnosti. To zagotovo izpričujejo nagrade, ki jih umetnice mlajše generacije za umetniška dela dobivajo v tujini. Jasmina Cibic, katere domicil je že nekaj let London, je oktobra lani za instalacijo Tear down and Rebuild (Poruši in zgradi) prejela nagrado MAC, najvišjo irsko nagrado za sodobno umetnost. Nika Autor, družbeno občutljiva umetnica, bo maja letos Slovenijo zastopala na Beneškem bienalu, največji razstavi sodobne umetnosti. Pot v tujino pa si z umetniškim preizpraševanjem razmerij med tehnologijo in delom utira tudi Škofjeločanka Sanela Jahić.

Tudi dela drugih slovenskih umetnic mlajše generacije je mogoče videti marsikje v tujini, čeprav je slovenska umetnost zaradi specifične tradicije, pomanjkanja financ in navsezadnje državne kulturne politike, ki mlajših ustvarjalcev ne podpira zadosti, še vedno dokaj slabo vpeta v mednarodno dogajanje. Obenem si ženske še zmeraj težko zagotovijo mesto v umetniškem svetu, v katerem prevladujejo moški ustvarjalci. Toda ker ti iz njega, kot je leta 2014 v Delu razmišljala pesnica Katja Perat, v glavnem emigrirajo in ga prepuščajo ženskam, je preboj v mikrokozmos slovenske umetnosti v 21. stoletju vseeno »razmeroma preprosta stvar«. Vendar je za književnost – enako velja tudi za druga področja ustvarjalnosti – značilno, da »več knjig, ko se natisne, manj se knjige berejo«. Po njenem bi zdaj, »ko nam je na nekem področju uspelo izbojevati neko zasilno enakopravnost, lahko razmislili še o tem, kako ta prostor narediti živ in ga ohraniti vitalnega,« je zapisala Peratova.

Razstava Mlada ženska umetnost v Šiški, ki jo je pripravil umetniški kolektiv Made in China, je korak na tej poti. Ponudila bo prerez ustvarjalnosti mlajših vizualnih umetnic, njihovih formalno in vsebinsko sicer zelo raznolikih umetniških del, tudi z namenom umestitve na zemljevid slovenske in mednarodne ustvarjalnosti. Kurator razstave Žiga Kariž, priznani vizualni umetnik, pravi, da razstava ni znanstvena in sistematična umetnostnozgodovinska refleksija o mladi ženski umetnosti, saj je dela zanjo izbral intuitivno kot umetnik. Bolj kakor iskanje skupnega imenovalca (i)zbranih umetniških del ga je zanimala njihova kakovost. »Če bi iskal skupno temo, bi moral izpustiti nekatera izjemno zanimiva dela, avtoricam pa bi naredil krivico. Ključ za izbiro so bila kakovostna in zanimiva dela, ki jih je mogoče na dinamičen in izzivalen način soočiti drugo z drugim in jih hkrati umestiti v urbano tkivo šišenskih umetniških galerij,« pravi.

Razstava je sicer zastavljena v dveh delih. Prvi se bo začel 12. aprila ob 18. uri v obliki triurnega vodenega ogleda po galerijah v ljubljanski četrti Šiška, ki jih je vedno več. Ogled se bo začel v središču prestolnice, v dvorani Skladovnice JSKD (Beethovnova 5), sledil bo sprehod do Univerzalnega ateljeja uličnih umetnosti (Gosposvetska 7), od tam pa bo obiskovalce avtobus Magic misery popeljal do MOTA – Muzeja tranzitornih umetnosti na Celovški cesti 42. Nato se bodo po Vodnikovi cesti – s kratkim ogledom izložbene instalacije pri trgovini Elissa – sprehodili do Trga prekomorskih brigad, kjer imajo sedež med drugim GalerijaGallery, galerija Kina Šiška in Photon – Center za sodobno fotografijo.

Poleg del prej omenjene Sanele Jahić bodo na ogled dela še devetih prepoznavnih imen sodobne slovenske umetnosti in dveh tandemov: Lee Culetto, Nine Čelhar, Žive Drvarič, Katje Felle, Anje Jerovšek, Neže Knez, Dalee Kovačec, Jare Vogrič, Valerie Wolf Gang in tandemov Urša Aplinc & Maja Burja ter Anamari Hrup & Eva Jera Hanžek. Slednji bosta obiskovalce v okviru projekta Zavetišče za zavržene rastline popeljali po urbanih šišenskih ekosistemih.

Nekatere umetnice bodo predstavile svoja starejša dela (Sanela Jahić video Tovarna, Katja Felle delo Ustavi – zašij – ponastavi), druge so za to priložnost pripravile povsem nove umetniške stvaritve. Snovalci razstave pa želijo, kot pravi Kariž, z razstavo, ki bo čez čas dočakala tudi drugi del (in kdaj v prihodnje, upajmo, še kakšno nadaljevanje), med drugim prikazati, da se razmerje moči med spoloma v slovenski umetnosti spreminja. »Pred desetletji so, razen redkih izjem, v slovenski umetnosti prevladovali moški. Bili so prejemniki večine državnih nagrad za dosežke v kulturi in umetnosti. Danes lahko ugotovimo, da so mlade umetnice zasedle, če lahko tako rečem, vsaj polovico terena, ki je bil prej v domeni moških. Tudi iz naše razstave je razvidno, da je umetniških del mladih umetnic veliko, da so zelo dobra, in to se bo prej ali slej pokazalo tudi v priznanjih.«

Razstava

Mlada ženska umetnost v Šiški, 1. del

Kje: več lokacij, Ljubljana

Kdaj: od 12. aprila do 3. maja 201