Desničarski populizem v Avstriji vse bolj skrbi Bruselj

Socialni demokrati zavračajo zahtevo za sprejem dodatnih beguncev, ljudska stranka bi znižala otroški dodatek za otroke zaposlenih iz vzhodnoevropskih članic EU

Avstrijska vlada pod vodstvom socialnega demokrata Christiana Kerna vse pogosteje nasprotuje zahtevam EU. Nazadnje je Kern poslal v Bruselj pismo, s katerim je obvestil Evropsko komisijo, da Avstrija ne bo sprejela manjšega števila mladoletnih beguncev, ki so zdaj nastanjeni v begunskih centrih v Grčiji in Italiji. Avstrijska vlada je leta 2015 soglašala s programom za premestitev beguncev, a si hkrati izposlovala tudi, da nekaj časa beguncev ne bo sprejemala. Zdaj evropska komisija od vlade na Dunaju spet zahteva, naj sprejme dodatne begunce.

Zavračanje te zahteve je posledica vse bolj populistične politike strank vladne koalicije, v kateri so socialni demokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP). Februarja je vlada na Dunaju že sklenila, da podjetja dobijo spodbude le, če zaposlijo Avstrijce. Predlog za zavračanje zahtev za sprejem beguncev je zrasel na zelniku socialnih demokratov, ljudska stranka predlaga znižanje otroškega dodatka za otroke tujcev in izplačilo socialnih pomoči šele po petih letih bivanja v Avstriji. Ko govori o evropski birokraciji, podkancler Reinhold Mitterlehner kot predsednik ljudske stranke uporablja enak jezik, kot ga je v svojih najhujših časih uporabljal pokojni svobodnjak Jörg Haider.

Namen te ostre politike je jasen: z njo hočejo socialni demokrati in ljudska stranka vzeti veter iz jader svobodnjaške stranke (FPÖ). Kakšni bodo njeni učinki, je bolj negotovo. Vprašanje je, kakšno kolateralno škodo je Avstrija kot nekdanja vzorna učenka EU pripravljena sprejeti za to, pa tudi, kje je meja do politike svobodnjakov, sprašuje tednik Profil.

»To se v veliki meri dogaja iz notranjepolitične preračunljivosti, vendar je treba premisliti, kakšne signale s tem pošiljamo v tujino. Avstrijska podjetja so v vzhodnoevropske države vložila 60 milijard evrov,« razlaga Christoph Neumayer, generalni sekretar združenja za industrijo. Boji se »neprijateljskih ukrepov« proti avstrijskim podjetjem. Madžarska že grozi, da bo avstrijskim bankam izstavila račun, če bo Avstrija znižala otroški dodatek za otroke Madžarov, ki so zaposleni v Avstriji.

Nemški konservativni evropski poslanec Elmar Brok svari pred »počasnim koncem EU in skupnega trga«, ker utegnejo Avstriji pri zniževanju otroških dodatkov slediti tudi druge članice EU. »Nihče ne bi smel slediti populistom, saj to enkrat udari nazaj kot bumerang,« svari. Da skuša avstrijska vlada po desni prehiteti desničarske populiste, pravi nekdanja evropska komisarka in konservativna evropska poslanka iz Luksemburga Viviane Reding. To je po njenih besedah »čista strankarska politika na račun EU«. Zlasti politik, kot je avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki prihaja iz ljudske stranke, bi moral biti zvest krščansko-socialnim temeljem, pravi Redingova.

Avstrija je do zdaj v EU vedno bila zgledna učenka, vedno je sodila med pridne in zanesljive članice. To je eden od razlogov za živčne odzive na njeno sedanjo politiko. Bruselj nova avstrijska desničarska politika skrbi tudi zato, ker bo Avstrija v drugi polovici 2018 predsedovala svetu EU in v jeseni istega leta Avstrijci načrtujejo parlamentarne volitve. Če bo vladajoča koalicija s prepiri izzvala predčasne volitve, se bo tekma za ostre odzive na zahteve iz Bruslja med vodilnimi avstrijskimi politiki še zaostrila.

Že zdaj se kancler Christian Kern in zunanji minister Sebastian Kurz borita za naslov Mistra Evrope. Po svojem načrtu A za Avstrijo je Kern kot socialni demokrat izdelal še Načrt E za Evropo, model za evropsko socialno unijo. Socialna unija naj bi omogočila dvig blaginje v revnejših članicah EU, tako bi manj ljudi iz vzhodne Evrope iskalo službo v bogatejših članicah. V Kernovem načrtu seveda ni predvidena izenačitev socialnih pravic na ravni EU, kot sta evropsko zavarovanje za primer brezposelnosti in enotna minimalna plača. Za boj proti brezposelnosti mladih bi avstrijski kancler uporabil denar iz evropskega proračuna za kmetijstvo. Avstrijski socialni demokrati bi vnovič omejili možnosti za vstop ljudi iz drugih držav na avstrijski trg dela. V uradu predsednika vlade načrt E za Evropo še pilijo.

Predsednik ljudske stranke in podkancler Reinhold Mitterlehner je še pred uradno predstavitvijo povedal, da njegova stranka Načrtu E za Evropo nasprotuje. »Ravno bogata država, kot je Avstrija, bi bila med poraženci poglobljene socialne unije,« pravi. Nasprotni predlog ljudske stranke pripravlja zunanji minister Sebastian Kurz. To je predlog, po katerem, bi med pristojnosti EU sodili zunanja politika, migracije, varovanje meja, varnost, podnebna politika in skupni trg, preostale politike bi morali vrniti v nacionalno pristojnost držav članic.

V Avstriji vlada krhka koalicija z nekdanjim menedžerjem kot socialnodemokratskim kanclerjem, ki mu sijaj po začetnem navdušenju ugaša in se ne brani cenenih populističnih točk. V njej sedi samozavestni zunanji minister iz ljudske stranke, ki sanja, da bi postal kancler, zato porabi veliko energije za to, da bi preprečil skupne uspehe vlade. Desničarski svobodnjaki pa si nabirajo točke s politiko proti beguncem in dvomi v EU.