Hiti v violončelski preobleki

Ker zvezdniški violončelski dvojec 2Cellos (še večje) dvorane polni tudi drugod po svetu, ne bi smelo biti presenečenje, da mu je dva dneva zapored uspelo razprodati dvorano v Stožicah. Sploh ne v državi, kjer si predsednik volivce nabira z naslanjanjem na ograje. Kjer šovi talentov podirajo rekorde gledanosti. In kjer lastniki najpriljubljenejših radijskih postaj z anketami ugotavljajo, da imajo njihovi poslušalci najraje uspešnice iz osemdesetih let. Luka Šulić in Stjepan Hauser kakovost teh treh pojavov celo presegata. Sta bolj razposajena od predsednika, bolj nadarjena od velike večine talentirancev, hiti iz osemdesetih let pa v njunih interpretacijah postanejo še pompoznejši. Pred koncertoma sta obljubila spektakel in obljubo izpolnila. Ekstatični odziv desettisočglave množice je dvorani večkrat skoraj odpihnil streho.

S huronskimi ovacijami so bili nagrajeni posnemovalec Michaela Jacksona, veličastna pirotehnika in teatralno rockovsko valjanje z violončelom med izvedbo priredbe skladbe Thunderstruck. V prvem delu koncerta, ko smo ob spremljavi simfonikov RTV Slovenija slišali venček najbolj znanih filmskih tem (iz Botra, Titanika, Gladiatorja ...), so se na zaslonu predvajali tisti najbolj pocukrani – fast forward – odlomki iz teh filmov.

Pravzaprav so bili izvrstna analogija tega, kar dvojec počne s svojo glasbo. V njegovem repertoarju se znajdejo le priredbe največjih bodisi pop ali filmskih hitov, ki – razen tega, da so prirejeni za violončelo, kar je sicer pred 25 leti denimo že počela zasedba Apocalyptica – ne ponudijo nič novega. Zdi se, da se namesto na domišljijo in radovednost raje zanašata na preverjenost in ugajanje na prvo žogo. Ter seveda na nadarjenost in vrhunsko izvedbo, v kar sicer brez dvoma vlagata veliko dela in vaje.

Hkrati pa je prav ta familiarnost tisto, kar feni od njiju pričakujejo, zato ni naključje, da so se jima odprla vrata na največja svetovna koncertna prizorišča. So se pa pred njima odprla že nekaterim drugim klasičnim crossover instrumentalistom. Se danes še kdo spomni Vanesse Mae ali Maksima Mrvice? Ja, glasbeni poslovneži so pač pripravljeni vlagati, dokler obstaja povpraševanje, a to se pri rekreativnih poslušalcih pogosto hitro obrne. No, sodeč po odzivu na minula koncerta v Stožicah in že vnaprej razprodanih koncertih prihodnje mesece duu 2Cellos strategije vsaj za zdaj še ni treba spreminjati. Glasbenika na odru očitno uživata, na račun (pretirano) čustvene glasbe se znata tudi (samoironično) pozabavati, hkrati pa na kakšen žulj stopita še glasbenim snobom. K sreči imamo ti za zadovoljevanje glasbenih potreb dovolj priložnosti tudi v Ljubljani ...