Družbena banka nizkih obresti

Etične banke – nekateri jih imenujejo tudi družbene, državljanske ali trajnostne banke, pravzaprav pa temeljijo na zadružnih načelih, vendar jih nadgrajujejo – so marsikje v zahodni Evropi in ZDA alternativa komercialnim bankam, ki temeljijo le na načelu dobičkonosnosti, skrb za razvoj skupnosti, za blaginjo državljanov in podjetij pa je zanje (vse bolj) drugotnega pomena. Etične banke, čeprav (za zdaj) na finančnem trgu sestavljajo zanemarljiv segment, ravnajo drugače, saj postavljajo v ospredje preglednost poslovanja, predvsem pa skrb za skupnost, kar v praksi pomeni, da pri vsakem posojilu za to usposobljeni člani zadruge preverijo, kakšen socialni in ekološki učinek bo odobreno posojilo imelo na skupnost. Ker projekte evalvirajo zadružni strokovnjaki, tesno vpeti v lokalno okolje, se zmanjša stopnja tveganja pri naložbah; to omogoča zelo nizke obrestne mere, provizij pa v teh bankah tako ali tako ne poznajo.

Sedemintridesetletni Hrvat Goran Jeras, po osnovni izobrazbi fizik, je »drobovje« bančnega sistema temeljito spoznal med delom v nizozemskih podjetjih, ki se ukvarjajo s finančnim svetovanjem. Po vrnitvi na Hrvaško se je s somišljeniki lotil – po zgledu uspešne italijanske banke Etica, ki združuje 30 tisoč članov – ustanavljanja prve etične banke na Hrvaškem. Čez nekaj mesecev bo odprla vrata.

Po osnovni izobrazbi ste fizik, vendar ste skoraj desetletje delali v zahodnih podjetjih, ki se ukvarjajo s finančnim svetovanjem. Pred nekaj leti ste to delo, verjetno dobro plačano, opustili in se posvetili razvoju etične banke na Hrvaškem. Kaj vas je v svetu bankirstva tako razočaralo?

Res je. Med letoma 2007 in 2013, torej v času finančne in gospodarske krize, sem bil finančni svetovalec v nizozemskem podjetju Yellowtail BV, ki dela za največje zahodne banke. V tem času sem »od znotraj« spoznal finančni svet, bančništvo in vse mehanizme, ki jih finančne ustanove uporabljajo pri ustvarjanju dobička. Zaradi frustracij ob spoznavanju delovanja tega sveta in svoje vloge v njem sem se začel zanimati za alternativne modele bančništva. Poglabljal sem se v tradicionalno in etično bančništvo, zanimalo me je islandsko in celo muslimansko bančništvo, saj sem doumel, da so ti modeli sicer različni, lahko pa so stabilni in ne sprožajo tako globokih kriz kot klasično bančništvo. Dal sem odpoved, se vrnil na Hrvaško in se posvetil snovanju etične banke v domovini. Hitro mi je bilo jasno, da bi, če bi bila banka na Hrvaškem uspešna, lahko njenemu zgledu sledili tudi v sosednjih državah. Statistične analize jasno kažejo, da takšna banka koristi lokalni skupnosti, pomaga razvijati njeno gospodarstvo, krepi podjetništvo in izboljšuje življenje ljudi.

Kako naj razumemo poudarek na etičnosti v opredeljevanju etičnih bank? Iz njega je mogoče sklepati, da klasične komercialne banke delujejo neetično.

Dejstvo je, da »klasične« banke ne ravnajo vedno v interesu strank. Na Hrvaškem smo imeli hude težave z valutnimi klavzulami, saj so banke dajale posojila v švicarskih frankih, posojilojemalci pa so imeli ob sprostitvi švicarske valute ogromne dolgove, včasih celo večje od glavnice. Jasno je, zakaj so banke ponujale posojila v tej valuti. Hotele so povečati dobiček, saj so se lahko v tujih valutah zadolževale po ugodnih cenah, vse tveganje takšnega zadolževanja pa so prevalile na stranke. To ni bilo korektno. Veliko Hrvatov še danes trpi zaradi takšnega zadolževanja. Poleg tega komercialne banke poslujejo povsem nepregledno. Nedavna raziskava, njeni izsledki so bili objavljeni v hrvaških medijih, je pokazala, da banke zaračunavajo kar 200 različnih provizij. Za vsako sporočilo, poslano prek elektronske pošte, denimo zaračunajo pol kune (0,07 evra), za nekatera potrdila pa celo 200 kun (27 evrov). Za takšno početje ni opravičila, saj za njim ni realnih stroškov. Vendar obstaja druga možnost. Z etično banko hočemo pokazati nanjo.

V pogovorih kot prednost etičnega poslovanja bank navajate kreditiranje družbeno odgovornih podjetij, lokalnih skupnosti in nepridobitnih organizacij, ki jim klasične banke zavračajo odobritev posojil, češ da so preveč tvegana. Napovedujete zelo nizke obresti na posojila. Zakaj »klasične« komercialne banke strankam ne morejo ponuditi, kar jim ponujate vi?

Odgovor je v drugačnem lastništvu bank. V »klasičnih« bankah so lastniki maloštevilni posamezniki, ki najpogosteje nimajo neposrednega interesa, da bi živeli v skupnosti, ki jo financirajo. Ta model je značilen zlasti za Hrvaško, saj je 92 odstotkov bančnega sektorja v lasti tujcev. Edini cilj tujih lastnikov je maksimiranje dobičkov. Vemo, kako se ustvarja dobiček v podjetjih – z minimalnimi stroški zagotoviti maksimalno maržo. Klasične banke največ dobička ustvarijo z nenamenskimi potrošniškimi posojili, saj imajo z njimi minimalni strošek. Ko dajo državljanom takšno posojilo, jim ni treba ničesar vedeti o energetiki, gospodarstvu ali ladjedelništvu. Ne zanima jih razvoj podjetja ali učinek projekta, ki ga financirajo v lokalni skupnosti. Zanimajo jih le posojilojemalčevi prihodki, na podlagi teh določijo višino posojila, za katero je zaprosil. Za takšna posojila navadno zahtevajo sedem-, osem-, devetodstotne ali še višje obresti, saj se zavedajo, da nimajo konkurence, ki bi ponujala posojila z nižjimi obrestmi. Če pa bi se pojavil lastnik, ki bi denar bank upravljal drugače – zavedati se moramo, da banke nimajo svojega denarja, ampak le denar državljanov, ki so ga ti vložili vanje v obliki depozitov –, ki bi torej imel drugačne cilje, ki bi razumel, da državljanom ni samo do dobičkonosnosti, temveč tudi do zagotavljanja kakovostnega življenja, potem bi lahko zasnovali kreditno politiko, ki bi upoštevala te cilje. Tako ravnajo etične banke, katerih lastniki so same stranke. Spodbujajo drugačno politiko kreditiranja, zato lahko ponujajo posojila po nižjih obrestnih merah.

Namen naše banke je imeti najcenejše in najugodnejše storitve, spodbujati razvoj, ne pa kovati dobiček za lastnike.

Etična banka torej vzpostavlja drugačen odnos s strankami, saj ljudem svetuje pri naložbah in menedžiranju projektov. Imate dovolj usposobljenih ljudi za takšno delo?

Bistveno je, da veliko dela, ki ga morajo stranke v klasični banki plačati, v etični banki opravijo same. Klasične banke imajo denimo velike stroške z oglaševanjem storitev. V etičnih bankah takšno trženje ni potrebno, saj so stranke etične banke hkrati tudi lastniki in promocija tega modela je v njihovem interesu. Glas o njem gre od ust do ust. Zato nimamo stroškov s promocijo. »Varčni« smo tudi pri podružnicah.

Nočemo imeti klasičnih podružnic, s katerimi bi imeli strošek, temveč spodbujamo stranke, med njimi so tudi mesta, občine in podjetja, k odprtju nekakšnih info točk v njihovih poslovnih prostorih. To seveda ne bodo klasične podružnice. V njih ne bo mogoče opravljati gotovinskega prometa, imeti sefov in ponujati še nekaterih drugih storitev. Večina storitev, ki jih poznajo klasične banke, pa bo na voljo. Seveda je za oblikovanje takšnega sistema potrebnega precej časa. Naša zadruga se temu posveča že tri leta. Vseskozi smo na terenu, izobražujemo ljudi in vzpostavljamo sinergije med različnimi deležniki.

Čeprav velja v vaši banki zadružno načelo »en človek – en glas«, verjetno o vsem ne more odločati vseh tisoč članov, kolikor jih ima vaša zadruga. Odločajo klasični kreditni odbori? Kako poteka evalvacija vlog za posojila?

Načelo »en človek – en glas« še ne pomeni, da lahko vseh tisoč ljudi odloča o posojilih, saj vsi pač niso strokovno usposobljeni za takšno odločanje. Konec koncev to niti ne bi bilo v skladu z bančnimi zakoni in predpisi, ki jih mora, tako kot druge banke, spoštovati tudi etična. Ta zakonski okvir predpisuje način odločanja, nalaga bankam presojanje tveganosti projektov, analizo izvora kapitala, uvedbo mehanizmov za preprečevanje pranja denarja itd. Zahteva tudi kreditne odbore, ki odločajo o naložbah. Seveda bomo delovali v tem zakonskem okviru. Toda poleg kreditnih odborov bomo imeli tudi strokovne službe, v njih bodo za to usposobljeni člani zadruge, ki bodo projekt evalvirali, to vključuje tudi presojo njegovega družbenega in ekološkega učinka v skupnosti, kreditni odbor pa bo tako lahko odločal na podlagi že preverjenega in bolje pripravljenega projekta. Tega mehanizma preverjanja v klasičnih bankah ne poznajo.

V etičnih bankah velja, da se dobički reinvestirajo. Verjetno pa se lahko skupščina zadruge odloči tudi drugače?

Vse morebitne dobičke bomo reinvestirali v lokalno skupnost in v druge družbeno koristne zadeve. V statutu zadruge smo se zavezali, da mora banka reinvestirati vsaj 80 odstotkov dobičkov. To določilo bi težko spremenili, saj je za spremembo statuta potrebna dvotretjinska večina. Zakaj to določilo? Ker mislimo, da vloga banke ni ustvarjanje nove vrednosti. Naloga banke ni generiranje dobičkov, temveč je banka samo kanal, katalizator za tiste, ki ustvarjajo novo dodano vrednost. To so podjetniki. Kaj bi pomenilo, če bi naša banka ustvarila večji profit? Ustvarili bi ga lahko le, če bi sami sebi, torej z večjimi obrestmi in provizijami, zaračunavali dražje storitve. Tega seveda nočemo. Zakaj bi sami sebi jemali več, da bi si potem to izplačevali kot dobiček? Odločili smo se za model, v katerem vse dobičke reinvestiramo, saj je namen naše banke imeti najcenejše in najugodnejše storitve, spodbujati razvoj, njen namen ni ustvarjanje dobička za lastnike.

Na vaši spletni strani preberemo, da zagovarjate predvsem vlaganje v ekološko kmetovanje, obnovljive vire energije, mala in srednja velika proizvodna podjetja, informatizacijo in nove tehnologije, družbeno podjetništvo in podjetnike začetnike.

Res je, največji del kreditiranja zadeva predvsem področja, ki ste jih navedli. Ni pa v etičnih bankah nenamenskih potrošniških posojil. Pri nas ne morete dobiti gotovinskega posojila le na podlagi prihodkov. Kar zadeva državljane, bo banka v enem delu financirala njihove osnovne življenjske potrebe. Denimo nakup prve nepremičnine, primernega avtomobila, ne boste pa dobili posojila za nakup ferrarija. Na voljo bodo posojila za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, tudi za izobraževanje, za zdravstveno oskrbo in za osnovno belo tehniko. Za nas je bistveno, da državljanom s financiranjem zagotovimo osnovne možnosti za življenje, za vse drugo svetujemo varčevanje in ustvarjanje nove vrednosti s podjetništvom.

Kje ste zdaj pri ustanavljanju etične banke in kje še pričakujete zaplete?

Po treh letih intenzivnega dela smo na točki, ko je naš poslovni model sprejela centralna banka, pripravili smo vse potrebno za ustanovitev banke. Desetega decembra lani smo kot zadruga na skupščini v Dubrovniku sprejeli odločitev o oblikovanju etične banke in za začetek zbiranja osnovnega kapitala. Do danes smo zbrali že 48 milijonov kun (6,5 milijona evrov) od 80 milijonov (10,8 milijona evrov), potrebnih za ustanovitev banke. Prepričani smo, da bomo do konca maja zbrali še preostalo in nato v mesecu ali dveh začeli poslovati kot finančna ustanova.