Škodljivci

Čeprav je stranka DeSUS med najbolj kritičnimi do predloga zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim želi ministrstvo za zdravstvo med drugim urediti podeljevanje zdravniških koncesij, se koalicijskega usklajevanja zadnje različice zakona ta teden ni udeležila. Podpredsednik Tomaž Gantar je dejal, da so imeli za pripravo na sestanek enostavno premalo časa. Zdaj si celo želi, da bi šel zakon v ponovno javno obravnavo, kar bi seveda pomenilo, da v tem mandatu koalicija zakona ne bi utegnila sprejeti.

V SD in SMC so bili do te poteze kritični. »Izgovori, da niso imeli časa pregledati gradiva, kar naj bi opravičevalo odsotnost na današnjem usklajevanju, niso niti odgovorni niti utemeljeni,« je o odsotnosti dejal poslanec SMC Branko Zorman. Dejanskih sprememb besedila naj ne bi bilo veliko, poslanci SD in SMC naj bi nato razpravljali le o treh členih: »Še tisti, ki področja ne pozna, bi v desetih minutah ugotovil, o čem govorimo,« je bil kritičen Zorman.

Morda se Zorman moti in so v stranki DeSUS pač toliko bolj odgovorni in natančni. A to je bil že tretji primer v zadnjih nekaj mesecih, ko so z nenavadnimi argumenti na podoben način blokirali sprejem zdravstvene zakonodaje. Ko je lani jeseni odbor za zdravstvo prvič obravnaval zakon o lekarniški dejavnosti, je Gantar sprejemanje zaustavil in zahteval umik zakona ali javno razpravo, češ da je vsebina »skrpucalo«. Toda DeSUS na zakon ni vložil nobenega amandmaja. Ko je nato zakon šel skozi vnovično javno predstavitev mnenj in nazaj v parlament, kritični DeSUS tudi v drugo ni predlagal nobenega amandmaja, razen splošnega negodovanja v obliki floskul.

Podobno nenavadno sporočilo glede zdravstvene reforme je ta teden prišlo tudi z naslova petih delodajalskih organizacij. Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so ta teden pisali predsedniku vlade Miru Cerarju na temo zakona o zdravstvenem zavarovanju. A iz pisma ni čisto jasno, kaj teh pet delodajalskih organizacij sploh želi – razen da reformi nasprotujejo.

Omenjene organizacije namreč Cerarja prosijo, naj »pripravi konkretne podlage za namen proučitve zdravstvene reforme«. Želijo finančne ocene, ki bi omogočile »celovito strokovno delo na vsebini zakona«. Strinjale naj bi se, »da brez konkretnih izračunov učinkov na gospodarstvo in posameznika ter obrazložitev členov obravnava zakona ni možna, šlo naj bi za nedodelan zakonodajni okvir«. Toda zakon je z obrazložitvami, celo vprašanji in odgovori objavljen na spletu. Finančno ministrstvo je že večkrat predstavilo finančne učinke in znano je celo, da bi za implementacijo FURS v začetnem obdobju potrebovali 5 milijonov evrov. Kje je torej težava?

Z novim zakonom o zdravstvenem varstvu se košarica zdravstvenih pravic ne spreminja, z zakonom se ne spreminjajo prispevki delodajalcev in dejansko bo velika večina zaposlenih plačevala manj, saj namerava ministrstvo plačilo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukiniti in ga nadomestiti iz prispevkov. S tem bo odpadlo za okoli 60 milijonov administrativnih in drugih stroškov. Poleg tega bo finančno ministrstvo – tudi iz novih trošarin na tobak – zagotovilo svež denar za zdravstveni sistem. Vse skupaj dodatnih 310 milijonov evrov, ne da bi še bolj obremenili delodajalce. Tudi to je izračunano. Kaj jih moti zdaj?

Mogoč je seveda samo en odgovor. In ta je: »62 milijonov evrov.« Toliko naj bi namreč izgubile zasebne zdravstvene zavarovalnice, ki so tudi članice omenjenih delodajalskih združenj. V tem denarju so skrite provizije, naročila raznih storitev, akviziterski stroški, zelo dobre plače in najrazličnejše druge dejavnosti zasebnih zavarovalnic, s katerimi je v preteklosti tudi poslanec Gantar izjemno dobro sodeloval.