Cena žice

Vlada je v skladu z zakonom o nadzoru državne meje sprejela metodologijo za izračun višine odškodnin. Lastniki bodo za pozidana zemljišča upravičeni do 0,3 evra, za neplodna in vodna zemljišča pa do 0,025 evra na kvadratni meter. Vlada predvideva, da bo za vse odškodnine skupaj odštela 520 tisoč evrov.

Za postavitev žice na 197 kilometrih državne meje s Hrvaško je država že odštela 6,6 milijona evrov, žičnata ograja pa je povzročila tudi večjo gospodarsko škodo že tako gospodarsko šibki regiji. Ministrstvo za gospodarstvo je škodo za leto 2016 ocenilo na dva milijona evrov, čeprav naj bi podatki s terena po navedbah STA kazali na skoraj trimilijonsko izgubo.

Največjo škodo v Beli krajini pričakovano beležijo v turizmu. Peter Črnič, direktor Razvojno informacijskega centra Bela krajina, je že na začetku postavljanja žičnate ograje novembra 2015 pisal Zdravku Počivalšku na ministrstvo za gospodarstvo. Opozoril ga je, da je žičnata ograja »nož v srce vseh naporov« belokranjskih turističnih delavcev. Slabi dve leti pozneje so se strahovi posameznih turističnih delavcev ob Kolpi očitno uresničili. Peter Črnič pravi, da je »grozljivo, da žica seka pohodniške poti, da ne moreš iti po najjužnejši slovenski pešpoti. Vsekakor ni privlačno za turizem.« Po podatkih Razvojno informacijskega centra Bela krajina so največjo škodo utrpeli kampi ob Kolpi, saj jih je ograja presekala in obiskovalcem onemogočila dostop do reke. Medtem ko je nekaterim uspelo prestaviti ograjo, drugim še vedno povzroča hudo gospodarsko škodo. Za primer vzemimo Kamp Turizem Benetič, ki je postavljen na bregu Kolpe pri Vinici. Po besedah Antonije Benetič je kamp v lanski sezoni utrpel za 40 odstotkov manjši obisk tako Slovencev kot tujcev. Nastanjeni turisti se tudi manj odločajo za spuste po Kolpi. »Zakaj pa bi se odločali za spuste, če ne moreš nikjer izstopiti?« Za 40 odstotkov nižji obisk je Kamp Turizem Benetič v lanskem letu prikrajšal za dobrih 20 tisoč evrov, vlada pa jim ponuja odškodnino, ki bo po besedah poslanca Združene levice Franca Trčka »nanesla za slabo gajbo piva«.

Spričo cene in vseh težav, ki jih povzročata tako žičnata kot panelna ograja, je onkraj nabiranja političnih točk vladajoče SMC toliko bolj vprašljiv namen postavljene žice na slabi tretjini državne meje, zlasti na mestih, kjer že obstaja naravna ovira. Tudi tam, kjer je postavljena, je velikokrat postavljena nesmiselno, pravi Peter Črnič: »Kdorkoli, kadarkoli gre lahko kjerkoli čez. Sploh ne vidim smisla, da so jo postavili in da še vedno stoji. Res nima nobenega smisla.«