Begunska zgodba o prevari, dolgovih in prostituciji

Kriminalne združbe v Nigeriji, ki velja za najbogatejšo afriško državo, ugrabljajo mladoletne deklice in jih prek Sredozemskega morja spravljajo v Evropo, kjer jih prodajajo za prostitutke

Novinar New Yorkerja Ben Taub se je odločil napisati zgodbo o dveh najbolj nevarnih delih poti, po katerih begunci in migranti iz Afrike prihajajo v Evropo. To sta puščava Sahara in Sredozemsko morje. Odšel je na reševalni čoln organizacije Zdravniki brez meja, ki v Sredozemskem morju rešuje begunce, ki prihajajo iz Libije v Italijo. Večina migrantov mu je želela povedati, kaj vse so doživeli v Libiji. Skupino mladoletnih deklic iz Nigerije je bila tiho. Prisedel je in se začel pogovarjati z eno izmed njih, ki ji je bilo ime Blessing.

Zaupala mu je, da je bila doma ugrabljena, več ni hotela povedati. Deklica, ki je sedela poleg nje, je tiho poslušala, po licih so ji tekle solze. V begunskem taborišču na Siciliji je Blessing nato novinarju le zaupala, da mora začeti raziskovati v mestu Benin na jugu Nigerije, če želi izvedeti, kako so jo prekupčevalci spravili v Evropo. Tam je našel njeno mater in nato opravil celotno pot prek puščave in morja, ki jo je opravila Blessing. Nastala je zgodba o prevari, obupu, dolgu, banditih, upanju in smrti. Kriminalne združbe ugrabljajo mladoletne deklice iz Afrike za evropski trg s prostitucijo. Italija je zanje večinoma vstopna točka, od koder jih prodajajo v bordele po vsej Evropi. V prostitucijo mladoletnice silijo tudi na poti do Italije.

V zadnjih desetih letih so milijoni Afričanov bili prisiljeni zapustiti območja, kjer vlada lakota, suša, nasilje, preganjanje. Od tega jih je 94 odstotkov ostalo na kontinentu, preostali so se podali na pot v Evropo. Če ne bi bilo mogoče priti do Italije, bi po pripovedovanju enega od migrantov, v Nigeriji že bila državljanska vojna. Lani je prišlo čez Sredozemsko morje več Nigerijcev kot pripadnikov katerega koli drugega naroda.

Ko Afričani gredo proti Sredozemlju, hodijo po stari poti čez Saharo, po kateri je potekala trgovina s sužnji. Med migrantkami prevladujejo mladoletne deklice iz Nigerije, kot je Blessing. Nigerija je najbogatejša afriška država, a denar, ki je predviden za gradnjo javne infrastrukture, večinoma pokradejo vladni uradniki. Gospodarstvo v državi raste zaradi črpanja in prodaje nafte, kmetijstva in tujih investicij. Od te rasti večina Nigerijcev nima koristi, saj istočasno z gospodarsko rastjo raste tudi število revnih prebivalcev.

V zadnjih desetih letih so milijoni Afričanov bili prisiljeni zapustiti območja, kjer vlada lakota, suša, nasilje, preganjanje. Od tega jih je 94 odstotkov ostalo na kontinentu, preostali so se podali na pot v Evropo.

Ben Taub je v mestu Benin na jugu države našel Doris, mamo od Blessing. Njena družina je imela hišo in malo zemlje. Oče je bil zidar, a je umrl v prometni nesreči, ko je Blessing bila še majhna. Doris, ki ima majhno trgovino, je morala sama skrbeti za štiri otroke. Sin Godwin je začel popravljati avtomobile, hči Joy je šla živet k teti. Ko je Blessing dopolnila trinajst ali štirinajst let, je prenehala hoditi v šolo in je začela pripravništvo pri krojaču. Za to, da jo je učil, je zahteval plačilo, ker ni imela denarja, jo je po šestih mesecih odslovil. Bila je razočarana in prepričana, da nima prihodnosti.

Prek prijateljev je spoznala posrednika v Lagosu, ki ji je obljubil, da ji lahko priskrbi potni list, vizum in letalsko vozovnico za Evropo. Obljubil ji je, da bo lahko vzdrževala vso družino, ko bo v Evropi našla zaposlitev. Doris je prodala hišo in zemljo ter ves denar dala posredniku, ki je z njim izginil. Družina se je preselila v majhno stanovanje brez vodovoda in elektrike. Blessing je mami pomagala v trgovini prodajati stvari. Ves čas se je počutila krivo, da je spravila družino v težave. Februarja lani je izginila.

Preden je izginila, se je srečala s tihotapko, družini je to povedala šele potem, ko je ugotovila, da ženska hoče, da postane prostitutka. Kmalu zatem jo je prijateljica Faith predstavila ženski, ki ima povezave v Evropi. Bila je elegantna, lepo oblečena in prijazna. Blessing in Faith je obljubila, da ju lahko spravi v Italijo. Plačala jima bo pot, jima našla službo, potem ji bosta vrnili denar. Blessing je sanjala, da bo lahko zaključila izobraževanje, kupila nazaj družinsko hišo. S Faith, žensko in drugimi dekleti je vstopila v kombi. Odpeljale so se proti severu.

Prva postaja je bilo mesto Agadez v Nigeru v taborišču za begunce. Ker so imele pot, nastanitev in hrano plačano, Blessing in Faith ni bilo treba delati. Nigerijske deklice, ki so potovale same, so si bile prisiljene s prostitucijo služiti denar za prenočišče in hrano, pa za nadaljevanje poti. Ena izmed njih je Benu Taubu povedala, da ji je po 18 mesecih in več sto strankah uspelo zbrati denar za nadaljevanje poti.

Blessing, Faith in zvodnica, ki so jo morale klicati madam, svojega imena pa jima nikoli ni zaupala, so spomladi lani zapustile Agadez, prečkale puščavo in se ustavile v Libiji v kraju Brak pri Shebi. To je naslednje begunsko taborišče, ki ga n a poti čez Afriko proti Evropi uporabljajo kriminalna združbe. Ženske, kot je madam, so običajno sodelavke tihotapcev v Italiji. Nekega dne je madam Blessing in Faith prodala lastniku hiše, v kateri so nastanjeni begunci, zanj sta morali delati kot prostitutki. V tem času je doma madam z italijanske telefonske številke poklicala mamo Doris. Bilo je tri mesece po izginotju Blessing. Nigerijka je od Doris zahtevala plačilo 1500 dolarjev, sicer bo Blessing morala delati kot prostitutka, ji je dejala. Doris je v stiski najela kredit z 20-odstotnimi obrestmi, da je plačala zahtevano.

Blessing so čez nekaj dni oboroženi moški odpeljali skupaj z drugimi migranti proti Tripoliju. Faith je ostala v Braku, ker njeni starši niso zmogli zbrati zahtevanega denarja. Blessing je do septembra ostala v domu pri Tripoliju, kjer migrante pretepajo, včasih dobijo za piti samo morsko vodo. Tam jih mnogo umre od lakote in bolezni. Blessing se je tej nesreči izognila. Uspelo ji je priti v Italijo, tam pa v zavetišče za mladoletne. Odločena je, da ne bo delala kot prostitutka, njen cilj je končati šolo in se zaposliti, da bo mami lahko pomagala odplačati dolg, ki iz dneva v dan zaradi oderuških obresti raste. Za zdaj je imela srečo.