Terorizem kot neprijetnost

Velikonočni konec tedna je bil čas za novice iz Vatikana, cerkva in mejnih prehodov s Hrvaško, kjer pa je bila tipična praznična gneča videti manjša od tiste, o kateri se je teden prej zaradi novih schengenskih pravil in posledičnega večurnega čakanja poročalo kot z vojnih območij. Kolone na meji so sicer banalna težava, če ne bi izvirale iz bizarne predpostavke, da je teroristične napade mogoče preprečiti s pregledom osebnih izkaznic. Nasploh je zabavno, kako v času, ko svet milijonom ljudi odreka pravico do prostega gibanja, četudi bežijo pred smrtjo, beli Zahod in tudi Slovenijo najbolj razburjajo neprijetnosti pri potovanju. Ta konec tedna se je tako na nacionalki Utrip začel z zastoji na slovenskih mejah, Zrcalo tedna pa z incidentom na prezasedenem letalu družbe United Airlines, s katerega so nasilno odstranili enega potnikov.

Da je terorizem neprijetnost, ki omejuje dopustovanje, je nakazal tudi D ne vniko v izbor, ki so ga v nedeljo posvetili varnosti in potovanju. Svetovali so nam na primer, naj imamo shranjeno telefonsko številko veleposlaništva, naj se izogibamo paniki in upoštevamo navodila domačinov, da bodo »počitnice lep, a ne grenak spomin«. Večinoma pa so nam zatrjevali, da nam s kančkom zdrave pameti in sreče ne bo nič.

Janez Mekinc s Fakultete za turistične študije je kot gost v studiu razložil, da so težave na letališču odvisne tudi od izkušenosti države s terorizmom (v Turčiji bo v primeru večernega napada letališče nemoteno delovalo že zjutraj, v Bruslju pa morda šele čez pet dni). Spomnil se je tudi, da smo iz Slovenije na dopust hodili v Istro tudi v času balkanskih vojn, medtem ko v tistem času Američani niso upali niti v Benetke. No, če pa vam vseeno ni do tveganja, so v D nevnikovem izboru predstavili še družino, ki se nevarnostim terorizma izogiba z uporabo avtodoma.

Terorizem je tako problem samo toliko, kolikor škodi turizmu, torej gospodarstvu, in da bi to škodo omejili, se o njem pogovarjamo kot o gneči na mejnih prehodih. Ko je z njim treba začeti redni dnevnoinformativni program, pa je nacionalka vsakič znova na robu apokalipse. Še več: ograje na slovensko-hrvaški meji, ki naj bi omejevale gibanje teroristom, nam predstavlja kot tehnične ovire, avtomobilske kolone, ki grenijo dopust avtohtonim Slovenkam in Slovencem, pa kot nečloveške razmere.

Če že informativni program TV Slovenija nima pretiranega elana, da bi kontekstualiziral svet, v katerem živimo, to k sreči počnejo vsaj dokumentarci na isti televiziji; v nedeljo zvečer smo si na primer lahko ogledali Koga napasti zdaj, tisti dokumentarec Michaela Moora, kjer nastopa Slovenija oziroma, še pomembneje, Borut Pahor. Michael Moore je pred dvema letoma po svetu iskal ostanek socialne države in verjetno ni računal, da bo v manj kot dveh letih njegov film že zastarel. Je pa takrat vsaj lahko nemoteno potoval.