Premierno gretje z bojlerjem

Noč s prejšnjega petka na soboto, preživeta v ljubljanskem klubu K4, se bo nedvomno vpisala med letošnje odmevnejše klubske dogodke pri nas, čeprav med nastopajočimi ni bilo zvezdniških imen. Glavna atrakcija je bil tokrat namreč kar gostitelj, dobro znan vsem, ki se tako ali drugače srečujejo s sodobno klubsko kulturo. Ja, naposled smo dočakali, da je Boiler Room, ključna platforma za žive spletne prenose najrazličnejših klubskih, koncertnih in sorodnih dogodkov, prek katerih lahko spremljamo aktualne glasbene zapovedi z vseh koncev sveta, oddajal iz Slovenije. Pa smo pogrešali kakšnega zvezdniškega didžeja? Pravzaprav ne. Za to je poskrbela sedmerica oziroma kar deveterica vidnih domačih producentov elektronske glasbe in didžejev, katerih spretnosti in glasbene izbore je v neposrednem prenosu spremljalo tudi mednarodno občinstvo. No, pa tudi zamudniki, ki so ostali pred vrati povsem napolnjenega kluba.

Ker je dogodek organizirala ekipa domačega klubskega promotorja in glasbene založbe Stiropor, je bilo na neki način logično, da bodo priložnost dobili domači ustvarjalci. Na prvi pogled so v oči nekoliko zbodli kar štirje predstavniki iz vrst hiphoperjev, je pa hkrati res, da je bila teh približno polovica že na obeh dosedanjih Stiroporjevih kompilacijskih ploščah. No, manj moteč je bil njihov izvor na samem dogodku, saj smo slišali štiri precej različne (didžejevske) izpeljanke rapa in beatov.

Za primeren, lagoden uvod v večer je s svojimi ohlajenimi in upočasnjenimi beati poskrbel ta čas eden naših dejavnejših producentov .čunfa. Primorsko štafeto je za njim prevzel beatmaker Žiga Murko, ki je soulovsko mehke beate in ( jungelsko) lomljene ritme povezal z živo igro na pozavno. V starošolski raperski maniri, tudi za mikrofonom, je občinstvo v pozibavanje spravil MC SunnySun. Za hiphoperski blok pa je z energičnim, crowd-pleaserskim izborom čisto svežih in nekoliko starejših (ob)raperskih hitov poskrbel veteran Borka.

Prehod na hitrejšo plesno glasbo je s klubskimi dragulji iz osemdesetih in devetdesetih premostil mojster žanrske eklektike Lavka. Najbolj pa se je izhodiščem Boiler Rooma, ki so vsaj v začetkih zapovedovala drznost in avanturizem, s svojim setom približal Christian Kroupa. Producent, ki se lahko pohvali tudi s tem, da so mu glasbo objavili pri legendarni plesni elektronski založbi R&S, je s suspenzivnim tempiranjem serviral očarljiv, svež in eleganten tribalen house z vonjem po Balearih, s katerim se je bržkone prikupil tudi kakšnim tujim klubskim skavtom, ki v spletnih prenosih Boiler Rooma oprezajo za novimi talenti. Sledila sta še z retrom obarvan techno in acid zaključek tričlanske žive elektronske zasedbe Niplodok, ki je na sintih in ritem mašini suvereno zapihala predvsem na duše elektronskih nostalgikov in ljubiteljev detroitskih klasik.

Če bi že morali najti kakšno pomanjkljivost, bi bil to lahko malce preveč ziheraški izbor glasbe večine nastopajočih. Ali pa sramežljivost obiskovalcev, ki se kljub stalnim pozivom povezovalca večera niso hoteli nastavljati kameram. Je pa to že iskanje dlake v jajcu, ki ob izvrstnem razpoloženju skozi celoten večer morda niti ni umesten. Led je prebit, čakamo na drugi slovenski Boiler Room!