Letos Macron, čez pet let Marine Le Pen

Največji poraženci prvega kroga francoskih predsedniških volitev so francoski socialisti

Francoska socialistična stranka je na nedeljskih predsedniških volitvah doživela zgodovinski poraz. Njen kandidat za predsednika države Benoit Hamon je zbral le 6,3 odstotka glasov volivcev. Ne samo, da sta ga porazila nekdanji strankarski kolega, ki je nastopil kot neodvisni kandidat, Emmanuel Macron, in skrajna desničarka Marine Le Pen, več glasov od njega sta zbrala tudi levičar Jean-Luc Mélenchon in republikanec Francois Fillon, ki se je v predvolilni tekmi soočal s škandali, poroča France24.

Še pred petimi leti so imeli socialisti največjo podporo med vsemi strankami, tako je na predsedniških volitvah slavil njihov kandidat Francois Hollande. Z njim je socialistična stranka, ki je bila ustanovljena leta 1905, po treh zaporednih mandatih konservativcev spet dobila predsednika države. Z veliko večino so socialisti pred petimi leti zmagali tudi na regionalnih volitvah in si na parlamentarnih volitvah prvič zagotovili večino sedežev tudi v senatu.

A Francoisu Hollandu ni uspelo uresničiti želja Francozov, zaradi rekordno nizke podpore se je celo odpovedal kandidaturi za nov mandat in tako dal priložnost Hamonu. Ta je po objavi rezultatov prvega kroga volitev priznal zgodovinski poraz, a hkrati zagotovil, da »levica ni mrtva« in »boj se nadaljuje s parlamentarnimi volitvami«. Francozi bodo imeli namreč 11. in 18. junija še parlamentarne volitve.

Politolog Thibaut Rioufreyt razlaga, da socialistični stranki ni uspelo najti tretje poti med »socialnim liberalizmom in radikalno desnico«. Tako se je pridružila socialističnim in socialnodemokratskim strankam v Grčiji, Avstriji, Španiji, na Irskem in Nizozemskem, ki so bile v zadnjih letih prav tako poražene na volitvah. Problem s socialno demokracijo je, da nima odgovorov na nove spremembe v sodobni družbi, kot so globalizacija, digitalna revolucija in ekologija, pravi Rioufreyt.

Sociolog Didier Eribon razlaga, da so si socialistične in socialnodemokratske stranke po vsej Evropi ne le v Franciji same odgnale volivce. Politiki, kot sta nekdanji britanski laburistični premier Tony Blair in nemški socialdemokratski kancler Gerhard Schroder, so s svojim uklanjanjem neoliberalizmu izdali temelje socializma in socialne demokracije. S tem so pretrgali povezavo med delavskim razredom in levičarskimi strankami ter naredili prostor, ki so ga zasedli skrajni desničarji.

Eribon, ki je na predsedniških volitvah glasoval za levičarskega kandidata Jeana-Luca Mélenchona, pravi, da je preselitev mnogih delavcev iz tabora levice v tabor skrajne desnice »politični silobran nižjega sloja«. Marine Le Pen 7. maja v drugem krogu volitev kljub temu ne bo postala predsednica Francije, saj Eribon ne pozna nikogar v Franciji, ki bi verjel v njeno zmago. Grozi ji prepričljiv poraz.

A tudi Emmanuel Macron ni nič boljši kandidat, je »slabša različica Hollanda«. Kot minister za gospodarstvo je podpiral reforme trga dela, katerih namen je bil predvsem razbremeniti podjetja, »železno lady« Margaret Thatcher je enkrat označil kot srečo za Britance. Kot predstavnik neoliberalne usmeritve socialne demokracije je Macron eden od razlogov, ki so omogočili vzpon Marine Le Pen, opozarja Eribon.

Le Penova in Macron sta zanj par, ki si pomaga drug drugemu. Macron ponuja sistem, v katerem se delavci ne bi več našli, in bi se na to odzvali s sovraštvom do tujcev in nacionalizmom, kar ponuja Le Penova. Tako v drugem krogu ne more glasovati za Macrona, kajti »kdor glasuje za Macrona, glasuje za Le Penovo«. Ker bo Macron letos po vsej verjetnosti postal francoski predsednik, bo na naslednjih volitvah čez pet let predsednica postala Marine Le Pen. Delavci, ki se bodo počutili, da jih je Macron izdal, bodo namreč še bolj podprli Nacionalno fronto in njeno predsednico Marine Le Pen.