Srednji razred v Zahodni Evropi

V letu 2010 je delež odraslih v gospodinjstvih srednjega razreda znašal od 64 odstotkov v Španiji do okoli 80 odstotkov na Danskem, Nizozemskem in Norveškem

Raziskovalna organizacija Pew Research Center je objavila podatke o srednjem razredu v 11 državah Zahodne Evrope. Po teh podatkih se je delež odraslih, ki živijo v gospodinjstvih srednjega razreda, med letoma 1991 in 2010 povečal v Franciji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, zmanjšal pa v Nemčiji, Italiji in Španiji. V Franciji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji se je razpoložljiv prihodek v omenjenem obdobju občutno povečal, v Nemčiji, Italiji in Španiji pa je stagniral oziroma se znižal.

V letu 2010 je delež odraslih v gospodinjstvih srednjega razreda znašal od 64 odstotkov v Španiji do okoli 80 odstotkov na Danskem, Nizozemskem in Norveškem. Države z manjšim srednjim razredom imajo večjo neenakost prihodkov, je prav tako pokazala študija. V večini držav se je srednji razred zmanjšal zato, ker se je povečal delež pripadnikov nižjega in višjega dohodkovnega razreda.

Ta prehod je bil najbolj izrazit na Finskem in v Nemčiji. V Franciji, na Irskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji se je delež ljudi v srednjem razredu večinoma povečal na račun prehoda ljudi iz nižjih dohodkovnih razredov v srednjega. Nasploh je, z izjemo Luksemburga in Španije, v analiziranih državah relativno več ljudi napredovalo v višji razred kot padlo v nižjega. Skupni rezultat tega je splošno izboljšanje ekonomskega položaja ljudi v analiziranih državah.

Med 11 zahodnoevropskimi državami, ki so jih raziskovalci Pew vzeli pod drobnogled, je imela Irska, ena od držav, ki jih je finančna in gospodarska kriza iz leta 2008 najbolj prizadela, najhitrejšo rast prihodka in največje povečanje srednjega razreda.

David Autor, profesor ekonomije na Massachusetts Institute of Technology, je za New York Times pojasnil, da zmanjšanje srednjega razreda ni razlog za preplah, če se to zgodi zato, ker je več ljudi napredovalo v višji dohodkovni razred.

»Srednji razred« lahko pomeni več, kot le prihodek. To je tudi visokošolska izobrazba, delovno mesto za »bele ovratnike«, ekonomska varnost, lastništvo doma in celo samopodoba.

Avtorji študije pa tudi priznavajo, da »srednji razred« lahko pomeni več, kot le prihodek. To je tudi visokošolska izobrazba, delovno mesto za »bele ovratnike«, ekonomska varnost, lastništvo doma in celo samopodoba. Sami so kot merilo uporabili le prihodek. Rakesh Kochhar, direktor za raziskave na Pew, razlaga, da tako v Evropi kot v ZDA velja, da lahko ljudje, ki se znajo prilagoditi tehnološkemu napredku in globalizaciji, pričakujejo večjo nagrado.

Velikost srednjega razreda je v analiziranih državah po Kochharjevih besedah povezan s splošnim življenjskim standardom. Glede na povprečni prihodek v letu 2010 so razvrščene v tri skupine. Delež nacionalnih prihodkov in povprečnega prihodka je bil najnižji na Irskem, v Italiji, Španiji in Veliki Britaniji (med 64 in 69 odstotkov), v srednjo skupino so se uvrstile Finska, Francija in Nemčija (med 72 in 75 odstotkov), v najvišji skupini so Danska, Nizozemska, Luksemburg in Norveška (75 do 80 odstotkov). Na splošno se od leta 1991 razpored držav na lestvici glede na delež srednjega razreda ni bistveno spremenil, navaja Kochhar.