Kite in neveste

Po vseh skrbeh, ki so nam jih konec tedna povzročile francoske volitve, in potem ko smo dočakali zmago manjšega zla, smo ob pogledu na poraženko, skrajno nacionalistko Marine Le Pen, ki je pred kamerami bruhnila v jok, ugotavljali, da je napočil skrajni čas, da si privoščimo še kaj drugega razvedrilnega. Kot nalašč smo že v torek dočakali največjega med televizijskimi spektakli, Pesem Evrovizije, ki jo letos prenašajo iz Ukrajine.

To je bil seveda prvi od dveh polfinalnih večerov in v njem je nastopil tudi naš Omar Naber, ki pa na kijevskem odru, na katerem je stal že drugič, začuda ni zapel tudi v arabščini, čeprav jo zna in bi z njo gotovo požel kakšno simpatijo več. No, tujo, seveda, saj mu domače občinstvo tudi v tem primeru verjetno ne bi odpustilo, da se za nasilništvo, zaradi katerega je bil pred leti obsojen na pogojno kazen, nikoli ni javno pokesal in se s tem kot javna osebnost vsaj poskusil rehabilitirati. A na Evroviziji glasove tako ali tako prinašajo izključno simpatije tujcev. Pa vendar Omar ni imel šans, zapel je sicer zelo korektno, vokalno prekosil marsikoga, ki se je prebil v finale, ker pa majhna Slovenija nima pravih zaveznic in nastop tudi vizualno ni bil posebno izstopajoč, je lahko le še spakiral kovčke in odšel domov.

Kajti le kako bi si njegov nastop zapomnili bolj od nastopa »grške pop princese«, ki je na oder prinesla bazen, v katerem sta se namakala goloprsa plesalca, ali pa Azerbajdžancev, ki so stavili na šolsko tablo in moškega s konjsko glavo. Je pa res, da včasih tudi to ni dovolj, kar so na svoji koži občutili Latvijci, ki jim je finale kljub mešanici japonske mange in Katy Perry spolzel iz rok. Še celo ognjemeti so danes skorajda »out«, so pa zato »in« tričetrt hlače brez nogavic za moške in poročne obleke za ženske. Moldavci so ponudili celo tri neveste. Dovolj za finale.

Najbolj od vseh pa nas je presenetil črnogorski predstavnik Slavko. Ne le, da je nastopil oblečen v prosojno majico in krilo, katero je potem odvrgel in pod njim pokazal hlače z bleščicami, ne le, da odlično pleše in miga, ima tudi »velikansko kito v ospredju«, kot je dvoumno namignil komentator Andrej Hofer. A res jo ima, na napol pobriti glavi, in res je izjemna, saj jo je na odru vihtel kot laso. Zato je bilo naše razočaranje ob spoznanju, da so ga klicatelji in žirije iz vse Evrope, polovice Azije in ponovno tudi Avstralije kljub njegovemu popolnemu razumevanju smisla Evrovizije spregledali, nepopisno. Že res, da je obupno fušal, a kot da je bila to že kdaj ovira.

Po četrtkovem drugem polfinalu nas v soboto čaka še evrovizijski finale, kjer se bomo spet spomnili, kdo je čigav politični zaveznik, končno pa bomo dočakali tudi italijansko gorilo in britansko uprizoritev Botticellijeve slike Rojstvo Venere. Komaj čakamo. Pesti pa držimo za Portugalca in Belgijko, najprijetnejši presenečenji prvega polfinala.