Uberjevi vozniki bi morali imeti licence

Uber ne more uveljavljati načela svobode opravljanja storitev, ki ga pravo unije določa za storitve informacijske družbe, meni generalni pravobranilec sodišča EU

Elektronska platforma Uber, ki je inovativna zamisel, spada na področje prevoza, tako da države od Uberja lahko zahtevajo pridobitev licenc in odobritev, ki jih zahteva nacionalno pravo, meni generalni pravobranilec sodišča EU Maciej Szpunar. Uber ne more uveljavljati načela svobode opravljanja storitev, ki ga pravo Unije določa za storitve informacijske družbe.

Pravobranilec je mnenje oziroma sklepne predloge pripravil na podlagi tožbe, ki jo je na gospodarskem sodišču v Barceloni vložilo združenje taksistov Elite Taxi. Ker je barcelonsko gospodarsko sodišče menilo, da je za rešitev spora potrebna razlaga več določb prava unije, je sodišču EU postavilo več vprašanj, ki se nanašajo na opredelitev dejavnosti Uberja ob upoštevanju prava unije in na posledice, ki jih je treba skleniti iz teh opredelitev.

Za sodišče v Barceloni bo veljala odločitev sodišča EU. Kako bodo odločili njegovi sodniki, še ni znano, saj sklepni predlogi generalnega pravobranilca za sodišče niso zavezujoči. Naloga pravobranilcev je, da sodišču popolnoma neodvisno predlagajo pravno rešitev zadeve, ki jo obravnavajo. Sodniki zdaj začenjajo posvetovanje o zadevi.

Združenje Elite Taxi od sodišča v Barceloni med drugim zahteva, da je treba Uber Spain sankcionirati zaradi nelojalne konkurence do taksistov. »Natančneje, združenje Elite Taxi je menilo, da družba Uber Spain v Barceloni ne sme opravljati storitve UberPop. Ne družba Uber Spain, ne lastniki, ne vozniki zadevnih vozil namreč nimajo licenc in odobritev, ki jih določa uredba o taksi službi, sprejeta v Barceloni,« so sporočili iz sodišča EU.

Generalni pravobranilec Maciej Szpunar v sklepnih predlogih najprej poudarja, da je v bistvu treba odločiti, ali so storitve, ki jih ponuja platforma Uber, »storitve informacijske družbe« za katere velja načelo svobode opravljanja storitev, ali pa te storitve spadajo na področje prevozov, ki ga ureja pravo držav članic. V prvem primeru bi bile lahko licence in odobritve, ki jih določa ureditev mesta Barcelona in ki se nanašajo na delovanje Uberja, nezdružljive z načelom svobode opravljanja storitev, medtem ko bi v drugem primeru države članice načeloma lahko zadevno dejavnost prosto urejale.

Ker je storitev prevoza z gospodarskega vidika primarna, medtem ko je storitev povezovanja potnikov z vozniki prek aplikacije za pametne telefone sekundarna, generalni pravobranilec sodišču EU predlaga, naj odgovori, da je treba storitev, ki jo ponuja platforma Uber, šteti za »storitev na področju prevoza«.

Generalni pravobranilec ugotavlja, da vozniki, ki vozijo v okviru platforme Uber, ne opravljajo lastne dejavnosti, ki bi obstajala neodvisno od te platforme. Nasprotno, ta dejavnost lahko obstaja samo prek platforme, brez katere ne bi imela nobenega smisla. Generalni pravobranilec navaja tudi, da Uber nadzira ekonomsko pomembne dejavnike storitve mestnega prevoza, ki se ponuja v okviru te platforme. Uber namreč voznikom določa predhodne pogoje za začetek in nadaljevanje opravljanja dejavnosti, finančno nagradi voznike, ki opravijo veliko število prevozov, ter voznike obvesti o krajih in obdobjih, v katerih lahko računajo na veliko prevozov in/ali na ugodne tarife. Tako Uber lahko, ne da bi voznikom nalagal formalno obveznost, ponudbo prilagaja glede na nihanje povpraševanja. Uber prav tako izvaja nadzor – čeprav posredno – kakovosti dela voznikov, na podlagi katerega je mogoča tudi izključitev voznikov iz platforme, in določa dejansko ceno storitve.

»Vse te lastnosti izključujejo, da bi bilo Uber mogoče šteti za preprostega posrednika med vozniki in potniki. Poleg tega je v okviru mešane storitve, ki jo ponuja platforma Uber, ponudba prevoza (torej storitev, ki se ne zagotavlja elektronsko) nedvomno glavna ponudba, ki tej storitvi daje gospodarski smisel,« ugotavlja pravobranilec Maciej Szpunar. Storitve, ki jo opravlja Uber, ni mogoče opredeliti za »storitev informacijske družbe«. Gre za organizacijo upravljanja celovitega sistema mestnega prevoza na zahtevo.

Ker je storitev prevoza z gospodarskega vidika primarna, medtem ko je storitev povezovanja potnikov z vozniki prek aplikacije za pametne telefone sekundarna, generalni pravobranilec sodišču EU predlaga, naj odgovori, da je treba storitev, ki jo ponuja platforma Uber, šteti za »storitev na področju prevoza«. Iz te razlage izhaja, da se za dejavnost Uberja ne uporabi načelo svobode opravljanja storitev v okviru »storitev informacijske družbe« in da se za to dejavnost torej uporabijo pogoji, pod katerimi lahko prevozniki opravljajo prevoz v državi članici, v kateri nimajo sedeža.

V Uberju poudarjajo, da obravnava kot prevozno podjetje ne bi spremenila načina, po katerem jih trenutno regulira večina držav EU. Kot so navedli za STA, pa bi škodovala postopku posodabljanja »zastarele zakonodaje, ki milijonom Evropejcev preprečuje dostop do zanesljivega prevoza s pritiskom na gumb«.

Izpostavili so, da ne gre za končno odločitev, poleg tega pa se primer navezuje konkretno na storitev UberPop. »Zanimivo je, da sam generalni pravobranilec poudarja, da namen ni blokirati ali narediti storitev nedostopno na pametnih telefonih (...), temveč gre le za Uberjevo možnost prek mobilne aplikacije ponuditi storitev UberPop v Barceloni,« so še navedli.

Po poročanju Guardiana je Uber pravkar, potem ko so sprejeli novo zakonodajo za taksiste, prenehal ponujati svoje storitve na Danskem. Od leta 2011, ko je začel svoje storitve ponujati v Evropi, so proti njemu taksi podjetja v več državah vložila tožbe. Svoje najbolj sporne storitve UberPop ne ponuja več v Španiji. V Franciji je lani moral plačati kazen, ker so njegovi vozniki storitev UberPop opravljali brez licence in z lastnim avtomobilom, na podlagi odločitev sodišč je moral to storitev ukiniti tudi na Nizozemskem in Švedskem. Še vedno pa jo ponuja v Estoniji, na Poljskem, Češkem, Norveškem, Finskem in v Švici.

Georgios Petropoulos, ekonomist na bruslejskem inštitutu Bruegel, meni, da bi končna odločitev sodišča EU lahko vplivala na tožbe proti Uberju na podlagi delovnopravne zakonodaje. Vprašanje pri teh tožbah je, ali bi moral voznikom zagotavljati enake pravice, kot jih imajo delavci.

Sodišče v Londonu je lani že odločilo, da za Uberjeve licencirane voznike mora veljati enaka zakonodaja kot za delavce, kar pomeni, da morajo imeti zagotovljeno minimalno plačo, plačano bolniško in plačan dopust.