19. 5. 2017 | Mladina 20 | Kultura
»Jebemo bogate in jemljemo, kar je naše«
Kdo je beograjska raperka Mimi Mercedez
»Prava ženska ni zadovoljna z minimalno plačo, zato maminim sinčkom jemljemo denar, oni mislijo, da nas kupujejo, v bistvu pa častijo naše prijatelje. To je preverjena taktika od Srbije do Arktike.«
»Prava ženska ni zadovoljna z minimalno plačo, zato maminim sinčkom jemljemo denar, oni mislijo, da nas kupujejo, v bistvu pa častijo naše prijatelje. To je preverjena taktika od Srbije do Arktike, jebemo bogate in jemljemo, kar je naše.« S temi besedami se je leta 2013 na srbski (t) rap sceni pojavila takrat 20-letna Mimi Mercedez in se v enem od prvih komadov, Jedino što znam (Strit lajf), predstavila kot ženska z misijo postati uspešna. Njena slava se odtlej, kakor bi rekla sama, kot nasmeh širi po vsem Balkanu, in tako bo Beograjčanko v petek v živo prvič slišalo tudi slovensko občinstvo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 5. 2017 | Mladina 20 | Kultura
»Prava ženska ni zadovoljna z minimalno plačo, zato maminim sinčkom jemljemo denar, oni mislijo, da nas kupujejo, v bistvu pa častijo naše prijatelje. To je preverjena taktika od Srbije do Arktike.«
»Prava ženska ni zadovoljna z minimalno plačo, zato maminim sinčkom jemljemo denar, oni mislijo, da nas kupujejo, v bistvu pa častijo naše prijatelje. To je preverjena taktika od Srbije do Arktike, jebemo bogate in jemljemo, kar je naše.« S temi besedami se je leta 2013 na srbski (t) rap sceni pojavila takrat 20-letna Mimi Mercedez in se v enem od prvih komadov, Jedino što znam (Strit lajf), predstavila kot ženska z misijo postati uspešna. Njena slava se odtlej, kakor bi rekla sama, kot nasmeh širi po vsem Balkanu, in tako bo Beograjčanko v petek v živo prvič slišalo tudi slovensko občinstvo.
Mimi Mercedez je glasbeno pot začela v družbi pionirjev srbskega trapa, sama pa – tudi pod imenoma Guda iz Huda in Sestra Drugarica – na balkanski rap sceni izstopa predvsem zaradi trojega. Že od raperskih začetkov je del ženske »bande« Bahata Familija Obrijane Đane (Naduta Družina Obrite Pizde), postala je tudi najuspešnejša članica kolektiva Bombe Devedesetih, kariero pa si je med drugim financirala s plesanjem v striptiz klubu.
Še posebej zanimiv je pojav ženskega kolektiva Bahata Familija Obrijane Đane. Mimi, njena sestra Olga in prijateljica Maja so ob poslušanju dobrega rapa moških ekip dobile zamisel, da tudi svojo samoniklo ekipo javnosti predstavijo kot kolektiv. Kakor nam je te dni povedala v intervjuju: »Raperka brez kakovostne ekipe nima nobene teže in je v rangu navadne pevke. Bistvo rapa pa je predstavljanje funkcionalnega tima.«
To se je potrdilo že, ko je bila Mimi članica Bomb Devedesetih, najbolj znanega trap kolektiva v Srbiji. Z njegovim sodelovanjem je med letoma 2013 in 2016 izdala EP Napaljene uličarke, ploščo Našminkam se i pravim haos in več kot 20 samostojnih in skupinskih komadov. Pri Bombah je bil ključen pojem »bratstva in sestrstva« (Bratstvo, Sestrinstvo, 2014), saj je prispeval k temu, da so postale, vsaj v smislu provokativnosti, najproduktivnejši element na srbski trap sceni. Hkrati je Mimi to omogočilo, da se je zavihtela na »tron« (Ta spika, 2016) – njeni novi singli imajo več milijonov ogledov, ona pa skoraj 80 tisoč sledilcev na Instagramu.
Od prvega komada Napucane svinjice pred šestimi leti je s čistejšo estetsko podobo, glasbeno pa še vedno v rokah zdaj že priznanega producenta Zarticala dejansko prerasla iz razvratne in hedonistične uličarke v disciplinirano in trezno botro. Njeno sporočilo pa ostaja nespremenjeno – težave je treba reševati z močno držo in služenjem denarja. Zato se je, ko je začenjala z rapom, namesto da bi vpisala študij filozofije, odločila, da se bo preživljala s plesanjem striptiza. Tako je financirala prve spote, in kot poudarja, imela največjo mogočo svobodo pri služenju denarja. Na očitke, da s promoviranjem ženske golote kot sredstva za služenje denarja pravzaprav reproducira sistem moči, ki objektivizira in podreja ženske, odgovarja: »Misel, da lahko z glasbo ali življenjskim slogom vsaj malo preprečiš reprodukcijo sistema, se mi res zdi nerealna.«
Zagovarjanje materializma in finančne neodvisnosti je v njenih komadih stalnica. Za njeno generacijo nikoli niso obstajali »boljši časi«, saj so ti nemogoči v družbi, kjer je razredna neenakost temeljna družbena neenakost. Zato so za Mimi protesti, ki so v Srbiji izbruhnili po zadnjih predsedniških volitvah, »predstave za tiste, ki se ne ravnajo po logiki ali se ne zanašajo na svoj razum. Vsak, katerega cilj je bistvena reorganizacija družbe, proteste na takšni ravni (brez jasnega cilja in koncepta) lahko razume samo kot nepotrebno trošenje energije in usmerjanje vala nezadovoljstva k popolnoma površinskim stvarem.« Ne glede na to se ji kolektivni boj za boljšo prihodnost zdi zelo pomemben. Pravi celo, da je njeno življenjsko vodilo teptati vse pred seboj v imenu kolektivnega boja.
Zato je zasnovala Armimijo, vojsko sledilcev in sledilk, za katere je zgled, sploh kot protiutež ustaljenim tradicionalnim in liberalnim vrednotam. Doslednost, odločnost in stališče, da lahko zahtevaš stvari, ki ti ne pripadajo samoumevno, so pri njej del drže, ki jo neguje že od prvega hita, to pa prepoznavajo predvsem mlajše generacije. Brez sramu in brez kompleksov je spregovorila o temah, kot so telo (»Hejterji mi rečejo debela, kot da je to grdo«), seks (»Poliži mi pizdo, kakor bi bila iz čokolade«), razmerja (»Imam tisoč problemov, ampak fant ni eden izmed njih, na tem svetu ne obstaja tak, ki bi bil vreden solza«), droge (»Na zlati mizi pred mano piramida iz spida, vem, da sem govedo, ampak koka mi je preveč fino dela«) ... Zdi se ji namreč, »da je občutek sramu vzrok številnih duševnih motenj, odvisnosti in tudi psihosomatskih bolezni«. Zato, pravi, bodimo odprti in »šele potem se lahko pogovarjamo o vrednostnih sodbah«.
Mimi Mercedez zase pravi, da je poleg beograjskih Bičark na travi in zagrebške Aylle prebila led ženskega rapa na Balkanu. Z balkansko rap sceno pa na splošno ni najbolj zadovoljna, saj tukajšnji »popularni rap ni dovolj trd oziroma trdi rap ni dovolj popularen«.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.