Vesna Teržan

 |  Mladina 20  |  Kultura

Telo in prostor

Kako lepo se sodobna umetnost poda baročnemu dvorcu, za katerega lahko le upamo, da bo nekoč dočakal celovito prenovo

Na ogled je tudi lebdeči prt Metke Kavčič, narejen iz kovinske čipke

Na ogled je tudi lebdeči prt Metke Kavčič, narejen iz kovinske čipke
© Branimir Ritonja

Baročni dvorec Novo Celje, ki leži med Petrovčami in Žalcem v Savinjski dolini, je zadnja leta postal prizorišče koncertov in razstav. Vsaj enkrat na leto odprejo njegova vrata in povabijo obiskovalce na zanimive dogodke. S tem želijo kulturni zanesenjaki spodbuditi obnovo propadajočega dvorca in nakazati nove vsebine, ki dvorcu in Savinjski dolini prinašajo zanimivo mesto v širšem kontekstu prizadevanj za obnovo in varovanje kulturne dediščine, hkrati pa s tem opozarjajo tudi na alternativne prostore za kompleksne kulturne dogodke.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vesna Teržan

 |  Mladina 20  |  Kultura

Na ogled je tudi lebdeči prt Metke Kavčič, narejen iz kovinske čipke

Na ogled je tudi lebdeči prt Metke Kavčič, narejen iz kovinske čipke
© Branimir Ritonja

Baročni dvorec Novo Celje, ki leži med Petrovčami in Žalcem v Savinjski dolini, je zadnja leta postal prizorišče koncertov in razstav. Vsaj enkrat na leto odprejo njegova vrata in povabijo obiskovalce na zanimive dogodke. S tem želijo kulturni zanesenjaki spodbuditi obnovo propadajočega dvorca in nakazati nove vsebine, ki dvorcu in Savinjski dolini prinašajo zanimivo mesto v širšem kontekstu prizadevanj za obnovo in varovanje kulturne dediščine, hkrati pa s tem opozarjajo tudi na alternativne prostore za kompleksne kulturne dogodke.

Dvorec je kljub slabemu stanju še vedno očarljivo okolje za razstave, tudi za tokratno Epilog – Prostor, telo in mediji v prehajanju, ki je zaključna poteza štiriletnega cikla razstav v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Posebnost projekta je medgeneracijski dialog, saj pri njem sodeluje kar petdeset domačih umetnikov vseh starosti, in kot pravi ena izmed ključnih akterk projekta, umetnostna zgodovinarka mag. Alenka Domjan, projekt povezuje dva osnovna vsebinska sklopa: »Prvi obravnava prostor, drugi telo, oba v medijski razsežnosti slike, kipa, instalacije, fotografije, gibljive slike in performansa. Vsak sklop zase je tematsko jedro, ki je ne glede na čas nastanka umetniškega dela, likovnega izraza ali medija povezan v novo entiteto.«

Pri razstavi je sodelovalo več kustosov, ki so umetnike in umetnice različnih generacij ter raznolikih umetniških izrazov in umetniških praks združili v zaključnem dejanju Epilog. Razstava v petih vsebinskih poglavjih stopa v razmerje z realno družbo. Prvo poglavje, Razsežnosti prostora, postavlja estetska in vsebinska vprašanja fizičnega in duhovnega prostora sodobne družbe in umetnosti. Z deli se predstavlja enajst umetnikov, med njimi Aleksij Kobal, Dunja Zupančič, Miha Turšič, Dragan Živadinov, Sašo Vrabič ... Drugo poglavje, Prostor zavedanja in čustev, se osredotoča na procese ozaveščanja in občutenja samega sebe in sveta. Med devetimi umetniki, ki se predstavljajo v njem, sta denimo Uršula Berlot in Mitja Ficko. Tretje poglavje, Telo spoznanja, govori o telesu skozi različne umetniške oblike in medije ter kaže odnos neoliberalne družbe do telesa – rabe in zlorabe tega. Med enajstimi umetniki v tem sklopu najdemo Ano Krajnc, Natašo Prosenc Stearns, Valentina Omana. Četrto poglavje, Dotik erotike, je najbližje obsesijam nekaterih preteklih obdobij v umetnosti in hkrati najsodobnejše, saj raziskuje erotiko v današnji odtujeni družbi, ko se nežni dotik kože zamenja za dotik zaslona, pa vendar se še najdejo sledi stare dobre erotike. Med trinajstimi umetniki, uvrščenimi vanj, se predstavljajo letošnja Prešernova nagrajenka Metka Krašovec, Iztok Maroh, Maja Šivec, Metka Kavčič in Todorče Atanasov. Petega poglavja, Prostora družbene stvarnosti, ne moremo misliti zunaj aktualne neoliberalne paradigme in tej podrejenih gospodarstva in politike, med deseterico avtorjev pa najdemo Slađano Mitrović, Staneta Jagodiča, Emo Kugler, Zmaga Lenardiča ...

Skratka, gre za velik projekt, ki poleg zajetne množice umetnikov združuje tudi sedem kustosov in kustosinj ter štiri študentke magistrskega študija umetnostne zgodovine na mariborski filozofski fakulteti. Govori pa o veliki strasti do umetnosti, ki išče svoj pot do javnosti ne glede na razmere. Projekt so pripravili z veliko zanesenjaštva in zgolj s sredstvi lokalne skupnosti in nekaterih sponzorjev in donatorjev; brez sodelovanja Lidije Koceli in Uroša Goveka iz Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je tudi nosilec projekta, pa ga sploh ne bi bilo mogoče izpeljati. Jeseni bodo izdali še publikacijo, ki ne bo namenjena zgolj razstavi Epilog in njej pripadajočim strokovnim besedilom, ampak bo dopolnjena tudi z besedili slovenskih literatov.

Razstava v dvorcu Novo Celje pa ima še eno posebnost, od maja do oktobra bo na ogled le ob koncu tedna (petek, sobota, nedelja) od 18. do 21. ure. Skratka, namig za poletne večerne izlete, da se podate med »rjuhe« sodobne umetnosti, ki raziskuje razmerja prostora in telesa, na razstavo, kjer igra z arhetipi in stereotipi obudi zavest, da smo tukaj in zdaj, a v mislih in čustvih spet daleč stran.

Multimedijska razstava: Epilog – Prostor, telo in mediji v prehajanju

Kje: dvorec Novo Celje pri Žalcu

Kdaj: od 26. maja do 1. oktobra 2017

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.