Evropska centralna banka s tajnim pismom nad Slovenijo

V številnih državah, v Nemčiji recimo, lahko računska sodišča pregledujejo in revidirajo poslovanje centralnih bank. Nemški revizorji imajo popoln dostop do vseh področij dela Bundesbank, iz njihovega nadzora je izvzeta zgolj denarna politika centralne banke. Poleg tega so v preteklih letih številne države začele poslovanje svojih centralnih bank in ECB preverjati še na alternativne načine. Maja 2015 je recimo moral sedaj že bivši predsednik ECB Jean-Claude Trichet odgovarjati na vprašanja irskih parlamentarcev. Takšna vprašanja so pomembna. Moč, ki jo ima tudi Banka Slovenije, je izjemna. S svojimi »izračuni« bančne luknje je določala višino zadolžitve. S tem, ko je prej kot evropski bančni regulator uvedla strožje standarde glede kapitalske ustreznosti bank, je povzročila kreditni krč in bila posredno kriva za stečaj ali prisilno prodajo številnih slovenskih podjetij.

Kljub tej silni moči pa je nadzor nad Banko Slovenije sedaj izjemno pomanjkljiv. Računsko sodišče se v smotrnost njenega poslovanja ne sme vtikati. »Čeprav smo recimo sanacijo bančnega sistema plačali mi, v Sloveniji, računsko sodišče v tem trenutku ne more revidirati in nadzorovati poslovanja Banke Slovenije,« je kritičen predsednik slovenskega računskega sodišča Tomaž Vesel. Zaradi tega so na ministrstvu za finance že pred časom pripravili spremembe zakona o Banki Slovenije, po katerih bi računsko sodišče dobilo pravico do revidiranja centralne banke. »Zavzemamo se, da bi računsko sodišče dobilo dostop do vseh dokumentov in informacij, s katerimi razpolaga Banka Slovenije, pri čemer pa sodišče ne bi moglo ocenjevati ukrepov, za katere je pristojna ECB,« razlaga Vesel in dodaja, da »je znano, da se poskuša Banka Slovenije popolnoma izogniti nadzoru«.

ECB si je na primeru Slovenije doslej privoščila že marsikaj. Predsednik Mario Draghi je recimo zaradi kriminalistične preiskave pri predsedniku Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu že vsaj dvakrat pisal predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, generalnemu državnemu tožilcu in posredno tudi predsedniku vlade Miru Cerarju, obrnil se je celo na slovenske ustavne sodnike v prepričanju, da se slovenska policija v delo Banke Slovenije ne bi smela vtkati, češ da s tem krši njene privilegije in imuniteto. Minuli teden pa si je ECB dovolila nov, verjetno najbolj grobi pritisk. Član njenega izvršilnega odbora Yves Mersch je 9. maja predsedniku slovenskega parlamenta Milanu Brglezu poslal pismo, v katerem v imenu ECB nasprotuje sedanjemu spreminjanju zakona o Banki Slovenije.

Čeprav sta pomembna elementa zakonodajnega postopka demokratičnost in transparentnost, je ECB v tem primeru poslala dopis z oznako tajnosti, zaradi česar pisma v parlamentu ne smejo objaviti, kot so odgovorili iz Brglezovega kabineta. Javnosti dostopen je le Brglezov odgovor predsedniku ECB Mariu Draghiju, v katerem ta omenja, da ta »zahteva … ponovno posvetovanje z ECB«. Če bo torej sprejemanje zakona o Banki Slovenije zastalo ali če bodo posamezni členi napisani na novo, nobeden od parlamentarcev razlogov za to načeloma ne bo smel pojasniti. Tudi Vesela je presenetilo, da ima pismo oznako tajnosti, namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah pa pojasnjuje, da je v tem primeru slovenski informacijski pooblaščenec brez moči. »Informacijski pooblaščenec ne more odločati o oznakah tajnosti, ki jih na dokumente dajejo institucije EU. Evropska zakonodaja glede varovanih podatkov je poleg tega tudi strožja od slovenske,« pravi.

Zaradi očitkov o demokratičnem primanjkljaju je EU zadnja leta doživela več reform, s katerimi želi sebe in svoje politike približati ljudem, a kot kaže opisani primer, je zgodba čisto drugačna, ko gre zares. Državni zbor bo spremembo zakona o Banki Slovenije predvidoma obravnaval na redni seji 19. junija.