Žižek in Snowden skupaj za prekinitev preiskave proti Assangeu

Chelsea Manning je na prostosti, Snowden pa je skupaj s filozofom Slavojem Žižkom podpisnik pisma vladi ZDA, naj prekine preiskavo proti ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangu 

Vojakinja Chelsea Manning, ki so jo leta 2013 kot vojaka Bradleya Manninga obsodili na 35 let zapora, ker je WikiLeaksu izročil_a zaupne dokumente State Departmenta in Pentagona o vojni v Iraku, so izpustili iz zapora. Vojakinjo je januarja letos po sedmih letih zapora v Forth Leavenworthu v zvezni državi Kansas pomilostil odhajajoči ameriški predsednik Barack Obama. Švedsko tožilstvo pa je v petek zavrglo obtožbe o posilstvu proti ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu in ustavilo preiskavo, ki je trajala sedem let.

Švedska je leta 2010 za Avstralca izdala nalog za aretacijo v povezavi z domnevnim posilstvom iz leta 2010, ki ga Assange zanika. Vse od leta 2012 biva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kamor se je zatekel, ko je v Veliki Britaniji izgubil bitko proti izročitvi Švedski. Kot trdi Assange, se boji, da ga bodo v primeru izročitve Švedski od tam izročili ZDA, ki ga iščejo zaradi objave zaupnih dokumentov na straneh Wikileaksa.

29-letna Chelsea Manning, ki je spremenila spol, je kazen služila v moškem delu zapora Fort Leavenworth. Dvakrat je poskusila narediti samomor zaradi ostrih pogojev in pogostega kaznovanja z bivanjem v samici, proti čemur se je borila tudi z gladovno stavko.

Chelsea Manning je poskusila narediti samomor zaradi ostrih pogojev in pogostega kaznovanja z bivanjem v samici, proti čemur se je borila tudi z gladovno stavko. 

Bradley Manning je leta 2010 z vojaških obveščevalnih računalnikov v Iraku snel 700.000 zaupnih dokumentov in jih predal spletni strani WikiLeaks. Po aretaciji je Bradley spremenil ime v Chelsea in po pravdanju začel hormonsko terapijo. Sedanji ameriški predsednik Donald Trump je Chelseo Manning med predvolilno kampanjo označil za izdajalko, ki bi jo bilo treba usmrtiti, vendar se ni vpletal v Obamovo odločitev o znižanju kazni.

Po izpustitvi iz zapora je Chelsea Manning dejala, da karkoli je pred njo, je veliko bolj pomembno kot preteklost. Njena razkritja Wikileaksu po poročanju Guardiana vključujejo posnetke napada helikopterja ameriške vojske v Bagdadu, v katerem sta bila ubita dva novinarja agencije Reuters in več drugih civilistov, kar so pri Wikileaksu označili kot »kolateralni umor«.

Chelseo Manning so ves čas imeli zaprto v moških zaporih, hkrati se je ves čas z vsemi pravnimi sredstvi, ki jih je imela na voljo, borila za priznanje, da je transspolna ženska. Tako ji je uspelo dobiti hormonsko terapijo, še vedno pa so od nje zahtevali tradicionalno moško pričesko in tradicionalno moški slog oblačenja.

Na svobodi bo nadaljevala z bojem, da bi bila njena kazen spremenjena. V pritožbi, ki jo je vložila pred letom dni, je zatrdila, da je 35-letna kazen bila najbrž najbolj nepravična kazen v zgodovini vojaškega sodstva. Njena odvetnica Nancy Hollander je za Guardian povedala, da so ljudje še vedno prepričani, da se po izpustu ni več mogoče pritožiti. Manningova je bila po njenih besedah obsojena za kazniva dejanja, ki jih ni storila in celoten sodni postopek je bil nepošten. Cilj pritožbe je oprati njeno ime.

»Če ministrstvo za pravosodje lahko obsodi založnika za njegovo novinarsko delo, je mogoče kaznovati celotno svobodno novinarstvo.«

Medtem ko je Chelsea Manning na prostosti, je žvižgač Edward Snowden, ki še vedno živi v Rusiji, ki mu je ponudila politično zatočišče, skupaj s profesorjem Noamom Chomskim in slovenskim filozofom Slavojem Žižkom podpisal pismo za umik preiskave proti Assangu in Wikileaksu. Skupaj z več kot 100 podpisniki, med katerimi so poleg aktivistov tudi novinarji in vladni uslužbenci, po poročanju Guadriana od ministrstva za pravosodje ZDA zahtevajo, naj umakne načrte za kaznovanje Assanga in drugih sodelavcev Wikileaksa.

»Če ministrstvo za pravosodje lahko obsodi založnika za njegovo novinarsko delo, je mogoče kaznovati celotno svobodno novinarstvo,« piše v odprtem pismu, ki ga je izdala fundacija Courage, ki zbira sredstva za obrambo žvižgačev vključno s Snowdnom. Kampanjo v podporo Wikileaksu so začeli prejšnji mesec.