Borut Mekina

 |  Mladina 21  |  Politika

»Kolateralna žrtev«

Bavčar obsojen, njegov nadzornik iz SDS se je izmuznil 

Bošku Šrotu naj bi se sedaj v zaporu pridružil še Igor Bavčar

Bošku Šrotu naj bi se sedaj v zaporu pridružil še Igor Bavčar
© Borut Krajnc

Osem let po hišnih preiskavah in tri tedne pred dokončnim zastaranjem je ta teden višje sodišče potrdilo sodbo, izrečeno Igorju Bavčarju, in pravnomočno sklenilo, da je kriv pranja denarja. Za pet let bo moral v zapor, poleg tega bo moral vrniti 18 milijonov evrov t. i. protipravno pridobljene premoženjske koristi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 21  |  Politika

Bošku Šrotu naj bi se sedaj v zaporu pridružil še Igor Bavčar

Bošku Šrotu naj bi se sedaj v zaporu pridružil še Igor Bavčar
© Borut Krajnc

Osem let po hišnih preiskavah in tri tedne pred dokončnim zastaranjem je ta teden višje sodišče potrdilo sodbo, izrečeno Igorju Bavčarju, in pravnomočno sklenilo, da je kriv pranja denarja. Za pet let bo moral v zapor, poleg tega bo moral vrniti 18 milijonov evrov t. i. protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Primer je znan, leta 2007 je Bavčar pri menedžerskem prevzemanju Istrabenza – poleg zadolžitve podjetja – potreboval tudi nekaj »lastnega« kapitala. S še drugimi udeleženci, v sodelovanju z že obsojenim Boškom Šrotom ter ravno tako obsojenima finančnima svetovalcema Nastjo in Kristjanom Sušinskim je izpeljal precej zapleteno transakcijo preprodaje 7,3-odstotnega deleža Istrabenza. Podjetja so vpleteni kupovali, preimenovali, likvidirali, deleže prodajali in posojali tako, da so na koncu zaslužili 24,3 milijona evrov.

Bavčar, nekoč osamosvojitelj, predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, je danes znan kot obsojeni, propadli tajkun. Toda ta etiketa je tudi posledica metod dela pravosodnega sistema. Tožilci se morajo osredotočiti na točno določen konkretni primer in na ozek krog oseb, da je verjetnost zmage večja. Tožilec Jože Kozina je moral zato v imenu te poenostavitve ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza pozabiti na številne podrobnosti. V trenutku sporne preprodaje je recimo v nadzornem svetu Istrabenza sedel tedanji generalni sekretar vlade Janeza Janše Božo Predalič.

Ko je septembra 2007 Bavčar izpeljal posel, zaradi katerega bo zdaj šel v zapor, je bil član ožje skupine zaupnikov ali članov stranke SDS, ki so želeli prevzeti nadzor nad Petrolom. Ko je storil kaznivo dejanje, bi morali v tedaj predvideni enotirni upravi, ki jo je država predlagala skupščini Petrola v glasovanje, recimo sedeti Janšev osebni prijatelj Viktor Baraga, tedanji vodja katoliško obarvanega Zvona Dve, Simon Zdolšek, Dari Južna in že omenjeni Bavčarjev zaupnik Kristjan Sušinski.

Načrt SDS o prevzemu Petrola s kapitalom, nad katerim je imel nadzor Igor Bavčar, je na koncu spodletel, saj se igralci niso zmogli dogovoriti, komu bo pripadal kolikšen kos pogače. Skupščina Petrola aprila 2008 je padla v vodo in sledili so poskusi medsebojnega prevzema med Petrolom in Istrabenzom. Že čez nekaj mesecev, junija 2008, je tedanji predsednik vlade Janez Janša v parlamentu v razpravi o »tajkunsko-političnih povezavah, ki na kriminalen način bogatijo na račun državljanov,« 14-krat omenil Bavčarja.

Ta danes meni, da so postopki zoper njega politično motivirani, in res je neke vrste kolateralna žrtev širše, politične zlorabe oblasti. A mu med prestajanjem kazni verjetno ne bo hudega. Izrečena kazen je pet let, najverjetneje pa bo odsedel le polovico. Poleg tega ga bodo najbrž kar hitro poslali na tako imenovani odprti oddelek, kjer bo imel na voljo celo paleto možnosti za lajšanje bivanja za rešetkami. Štirikrat na mesec mu bo pripadal dvodnevni prosti izhod, izkoristil bo lahko tudi namenske izhode za urejanje osebnih zadev, lahko se bo – tako kot Jure Cekuta – vpisal na Metropolitan University v Beogradu in izkoristil namenske izhode še za izobraževanje ali pa bo, kot (nekdanji) obsojenec v zadevi Patria Tone Krkovič, izhode namenil sodelovanju pri »delovni terapiji«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.