Veliki trap žur

Po prepovedi Thompsonovega koncerta za drugi letošnji najkontroverznejši glasbeni dogodek na domačih tleh presenetljivo ne moramo označiti kakšnega izbora za evrovizijsko popevko, pač pa mini festival Legit $hit, ki sta v ljubljanskem študentskem kampusu prejšnji petek soorganizirala ŠOU Ljubljana in Radio Študent. Čeprav gre za subjekta, ki sta bila v preteklosti vse prej kot zgled prijateljskega odnosa, večina kritik ni letela na njuno tokratno pajdašenje, temveč predvsem na izbor nastopajočih in domnevno vsebinsko spornost njihove glasbe, ki so jo organizatorji postavili na skupni imenovalec trapa, glasbenega pojava, ki izvira z juga ZDA, v zadnjih nekaj letih pa je močno zaznamoval mainstreamovsko glasbeno dogajanje po vsem svetu.

Trap je obveljal tudi za kontroverzno glasbeno zvrst, o njegovih kulturnih, glasbenih, socialnih in ideoloških ozadjih se krešejo mnenja. Za to polarizacijo je verjetno najbolj »kriv« generacijski profil poslušalcev. Zdi se, da se z brezsramnimi rimami o denarju, ki v trapovskih komadih izgubi vse ideološke pritikline, pač najlažje poistoveti predvsem mladina, izključena iz aktualnega družbenega ustroja. Na drugi strani pa marsikdo od tistih z zagotovljeno eksistenco v vsem skupaj vidi le zdolgočasenost in pozo.

Ja, ko trap prevedemo v slovenski kontekst, te definicije najbrž dobijo drugačno podobo. Lažje pa je bilo z njimi identificirati glavno gostjo tokratnega dogodka, Mimi Mercedez. Srbska raperka, ki s svojo glasbo rada poveličuje z drogo, s kriminalom, hitrim bogatenjem in seksom zaznamovano srbsko (ulično) realnost, je namreč pogosta tarča varuhov morale in hkrati glas marginaliziranih mladostnikov. Na prvi pogled se je njen (suvereni) nastop pred polnim velikim dvoriščem kampusa morda zdel absurden, toda po drugi strani neprimerljivo bolj navdihujoč od nastopov bendov, ki ponavadi godejo na študentskih žurih.

S popolnim prepotenciranjem trap(astih) atributov je uvod v lep glasbeni večer sicer tlakoval ljubljanski kolektiv Smrt boga in otrok. Za vrhunec pa je že kot drugi nastopajoči poskrbel kamniški trojec Matter, ki je sodeč po odzivu prerasel okvire alternative. Pravzaprav se zdi, da se teh opredelitev oklepajo le še najbolj zagrizeni alternativci, ki v vsem, kar se razlikuje od njihovih idealov, vidijo grožnjo. Ob nastopu N’toka, ki bi bil s svojim hrupnim vijačenjem in »hardcore moraliziranjem« verjetno pretrd oreh za marsikaterega utrjenega alternativca, je postalo celo jasno, da je študentsko občinstvo očitno bolj naklonjeno drznejšim muzikam, kot mu to radi priznamo.

Če že ne zaradi vseh štirih izvrstnih koncertov, si bomo petkov dogodek zapomnili po tem, da sta oba organizatorja posebej za to priložnost izstopila iz svojih con udobja. Za to si zaslužita veliko pohvalo, saj jima je vsaj za en večer uspelo zediniti občinstvo na videz nezdružljivih profilov. Najbrž to ne pomeni, da se bosta ŠOU Ljubljana in Radio Študent zdaj odpovedala svojim dosedanjim (koncertnim) praksam, je pa dogodek vzbudil apetite po še kakšnem podobnem sodelovanju.