Francozi Macrona primerjajo s Cerarjem

Podobnosti med predsednikom slovenske vlade Mirom Cerarjem in novim francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom

Izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika je v Franciji izjema. V časopisu Les Echos so se odločili razložiti fenomen, ki ga pooseblja nov predsednik države, in njegovo gibanje Naprej (En Marche!), ki so ga že preimenovali v Naprej republika (La Republique en Marche), z vzponom predsednika vlade Mira Cerarja.

Cerar je stopil na politično prizorišče v Sloveniji leta 2014, ko je Alenka Bratušek odstopila s položaja predsednice vlade. Do takrat ni nastopil na volitvah in ni imel funkcije v vladi. Emmanuel Macron je pred letošnjimi predsedniškimi volitvami že imel politične izkušnje, saj je bil minister, a je bil njegov politični vzpon zaradi mladosti kljub temu podoben vzponu predsednika slovenske vlade.

Cerar je predstavljal alternativo političnemu razredu, obremenjenemu s korupcijskimi aferami in nesposobnim upravljati državo. Njegova tretja podobnost z Macronom je, da je nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami ustanovil svojo stranko. Cerar je stranko poimenoval Stranka Mira Cerarja, Macron je za svoje gibanje En Marche! uporabil začetnici svojega imena in priimka.

Enako kot Cerar se Macron ni opredelil ne za desnico ne za levico, ampak je v središče svojega projekta postavil preseganje te delitve. Stranka Mira Cerarja se predstavlja kot leva sredina in odločno zagovarja članstvo države v Evropski uniji. Enako kot je Macronovo gibanje spremenilo ime, se tudi Cerarjeva stranka zdaj imenuje Stranka modernega centra.

Stranka Mira Cerarja se predstavlja kot leva sredina in odločno zagovarja članstvo države v Evropski uniji. Enako kot je Macronovo gibanje spremenilo ime, se tudi Cerarjeva stranka zdaj imenuje Stranka modernega centra.

Med Cerarjem in Macronom Les Echos tako vidi precej podobnosti, čeprav si vezave stranke na svoje ime nista izmislila. Pred njima so na Norveškem že imeli stranko Andersa Langa, v Španiji stranko Ruiz-Mateos, na Nizozemskem so imeli listo Pim Fortuyn, v Bolgariji nacionalno gibanje Simenon II, v Avstriji Team Stronach za Avstrijo. Sta pa edina, ki jima je na tak način uspelo priti na oblast. Vzpon obeh je upanje, da je na volitvah mogoče uspeti tudi brez zagovarjanja skrajnih stališč.

Odprto je še, ali se bodo poslanci Macronove stranke Naprej republika, če bodo leta 2019 kandidirali na volitvah v evropski parlament in bodo izvoljeni, enako kot Cerarjeva Stranka modernega centra pridružili Zavezništvu liberalcev in demokratov Evrope (Alde). Do takrat mora Macronova »republika« narediti še nekaj korakov.

Najprej jo junija čakajo parlamentarne volitve. Kot poroča France24 za izvedbo programa potrebuje parlamentarno večino. Če predsednik države v francoskem parlamentu nima večine, je domač politični program v rokah opozicije. Na splošno je sicer mogoče pričakovati, da bo potrebno večino dobil, saj Francozi po dosedanjih izkušnjah izvolijo tisto politično večino, ki je v skladu s programom novoizvoljenega predsednika. Toda po drugi strani so bile letošnje predsedniške volitve vse prej kot običajne.