Nemci bi zmanjšali izplačila tistim državam EU, ki ne bi upoštevale priporočil Evropske komisije

Zahteve nemške vlade, da je treba neubogljive članice iz Vzhodne Evrope finančno kaznovati, niso osamljene

Vlada nemške kanclerke Angele Merkel hoče države članice EU, ki ne spoštujejo pravil pravne države, kaznovati z zmanjšanjem sredstev iz kohezijskih skladov. S tem predlogom želi predvsem ukrotiti predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana in konservativno poljsko vlado pod vodstvom Beate Szydlo, poroča Reuters. Obe državi sta neto prejemnici denarja iz proračuna EU, kar pomeni, da od tam več dobita, kot vplačata.     

Sedem strani dolg dokument je nemška vlada pripravila za pogajanja o spremembah kohezijske politike po letu 2020, ko se izteče sedanji sedemletni finančni načrt. Nemci bi izplačila zmanjšali državam članicam, ki ne bi upoštevale priporočil Evropske komisije za izvedbo reform. Podoben predlog je že bil na mizi v okviru pogajanj o veljavni kohezijski politiki za obdobje od leta 2014 do 2020, pa ni bil sprejet. Tudi tokrat je po oceni Reutersa mogoče pričakovati močan odpor neto prejemnic evropskih sredstev, a stališče Nemčije kot največje vplačnice v proračun EU bo pri pogajanjih vsekakor pomembno.

»Razprav o prihodnji kohezijski politiki ni mogoče obravnavati ločeno, ampak se je o njej treba pogovarjati v okviru novega večletnega finančnega načrta EU in njegove vloge pri implementaciji prednostnih nalog EU,« piše v nemškem dokumentu.

Konservativna poljska vlada je od leta 2015, ko je prevzela oblast, ves čas tarča kritik evropske komisije zaradi avtoritativnega načina vladanja. Zadnje kritike si je prislužila zaradi sprememb pravosodnega sistema. Madžarska vlada Viktorja Orbana je stalnica v kritikah Evropske komisije vse od leta 2010, ko je prevzela oblast. Zadnjo kritiko si je prislužila z novim zakonom, na podlagi katerega Sorosovi univerzi v Budimpešti grozi ukinitev.

Madžarska vlada Viktorja Orbana je stalnica v kritikah Evropske komisije vse od leta 2010, ko je prevzela oblast. Zadnjo kritiko si je prislužila z novim zakonom, na podlagi katerega Sorosovi univerzi v Budimpešti grozi ukinitev.

Die Welt razlaga, da želi nemška vlada pravila za plačila kohezijskih sredstev določiti na novo zato, ker bo vplačil v proračun EU po izstopu Velike Britanije iz EU manj. Na leto jih bo manj do 13 milijard evrov. Spremembe v EU so poleg tega potrebne tudi zaradi politike predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Za kohezijsko politiko je v proračunu EU v obdobju od leta 2014 do 2020 na voljo 63 milijard evrov. V dokumentu, ki ga je razkrila agencija Reuters, nemška vlada poudarja, da mora solidarnost veljati za vse enako. Zato bo v novem finančnem obdobju evropska komisija morala preverjati, zakaj kohezijska sredstva nekaterim državam pomagajo pri razvoju, v nekaterih pa ne. Izplačila bi vezala na sprejem zakonov s katerimi bi države izvedle reforme, ki jih v letnih priporočilih predlaga evropska komisija. Navezava izplačil kohezijskih sredstev mora po mnenju nemške vlade postati »dodatna spodbuda« za izvedbo priporočil evropske komisije državam članicam.

K temu odstavku v dokumentu sledi nadaljevanje, da je hkrati treba še preveriti, ali je mogoče izplačila kohezijskih sredstev vezati na spoštovanje pravil pravne države. Ta navezava je sporna predvsem za države članice iz Vzhodne Evrope. To so v glavnem tudi države, ki so zavračale sprejem beguncev iz Italije in Grčije v skladu z načrtom EU, navaja spletna izdaja Spiegla.

Zahteve nemške vlade, da je treba neubogljive članice iz Vzhodne Evrope finančno kaznovati, niso osamljene. V zadnjih mesecih je to zahteval tudi nov francoski predsednik Emmanuel Macron. Tudi Evropska komisija razmišlja o znižanju izplačil upornim članicam.

Zahteve nemške vlade, da je treba neubogljive članice iz Vzhodne Evrope finančno kaznovati, niso osamljene. V zadnjih mesecih je to zahteval tudi nov francoski predsednik Emmanuel Macron. Tudi Evropska komisija razmišlja o znižanju izplačil upornim članicam.

Predlogom za kaznovanje z zmanjšanjem izplačil kohezijskih sredstev ne nasprotujejo le države iz Vzhodne Evrope, ampak tudi nekateri vplivni bruseljski funkcionarji. Med njimi je nemški evropski poslanec iz krščansko-demokratske stranke Angele Merkel CDU Elmar Brok. Pravi, da ima Poljska manjšinsko vlado, ko govorimo o podpori volivcev, 80 odstotkov Poljakov podpira EU, na tisoče ljudi z demonstracijami zahteva spoštovanje pravil pravne države. »Vseh ne smemo kaznovati«, pravi Brok. Opozarja še, da večletni finančni načrt države članice sprejemajo s soglasjem, zato ni pričakovati, da bosta Poljska in Madžarska podprli predlog, ki jima bo zagotavljal manj denarja.

Tudi evropska komisarka za kohezijsko politiko Romunka Corina Cretu svari, da kohezijska politika ne sme postati instrument za kaznovanje. Evropski komisar za proračun Nemec Gunther Oettinger je napovedal, da bo evropska komisija predlog za nov finančni načrt EU, ki bo podlaga za pripravo letnih proračunov EU v obdobju od leta 2021 do 2027, predložila poleti 2018.