Skrivno srečanje svetovne elite

Informacijska vojna in ali je mogoče globalizacijo upočasniti. To sta bili temi letošnjega srečanja skupine Bilderberg, ki zase pravi, da je »raznolika skupina političnih voditeljev in strokovnjakov«.

Recite, kar hočete o interesni skupini Bilderberg, priznati je treba, da ima smisel za humor. Dnevni red za letošnje tajno srečanje pripadnikov svetovne elite, ki je bilo od 1. do 4. junija v ZDA, je polno internih šal. Širok nasmeh si zasluži samopoimenovanje, da so »raznolika skupina političnih voditeljev in izvedencev«. Skupina Bilderberg trdi, da je njena konferenca srečanje »raznolikosti«, pri tem je ne moti, da je med udeleženci manj kot 25 odstotkov žensk, pa več visokih menedžerjev velebanke Goldman Sachs kot ljudi, ki niso bele polti, navaja Guardian.

Mogoče je »raznoliko« za Bilderberg to, da so nekateri udeleženci lastniki skladov hedge, nekateri velikih industrijskih gigantov, nekateri sedijo v upravi banke HSBC, nekateri v upravi britanske naftne družbe BP, nekateri so lobisti, nekateri so tarča lobistov. Velika traparija na dnevnem redu je bila Ali je mogoče upočasniti globalizacijo?. Težko je verjeti, da si vodilni v družbah Google, AT&T, Bayer, Airbus, Deutsche Bank, Ryanair, Fiat Chrysler, in Frankfurtske borze želijo upočasniti globalizacijo. Ta je zrak, ki ga dihajo.

Za novinarja Guardiana Charlija Skeltona je glavna šala dnevnega reda letošnjega zasedanja Informacijska vojna. Da Bilderberge skrbijo lažne novice? Da hoče zdaj širiti resnico najbolj skrivna konferenca na svetu, ki porabi več sto tisoč dolarjev za to, da bi preprečila medijem, da bi lahko prisluhnili tajnim razpravam udeležencev konference, si to res iskreno želi skupina, ki je desetletja lagala o svojem obstoju in ga prikrivala?

Za novinarja Guardiana Charlija Skeltona je glavna šala dnevnega reda letošnjega zasedanja Informacijska vojna. Da Bilderberge skrbijo lažne novice?

Ko Bilderberg govori o informacijski vojni, je treba vprašati, na kateri strani se bori. To ni bilo vprašanje samo za letošnje srečanje v kraju Chantilly, ampak vselej doslej, ko so Charlija Skeltona policisti porivali v svoj avtomobil in mu jemali fotoaparat, da bi mu preprečili poročanje. Ko je bilo srečanje Bilderberg v enem od mondenih središč v Avstriji, so ga ob eni uri zjutraj vrgli iz postelje in je bil ves čas pod drobnogledom policije. V Atenah se je na postaji podzemne železnice Skelton ruval s policistom.

Če skupina Bilderberg želi dobiti odgovor Zakaj se povečuje populizem, kar je bilo prav tako tema letošnje konference, bi se morala pogledati v ogledalo, da bi videla, da ljudem ne ustrezajo tehnokratske elite in ne odobravajo tega, da milijarderji za zaprtimi vrati lobirajo pri njihovih ministrih in vodjih političnih strank.

Grozno je, ko se španski minister za gospodarstvo tri dni za tesno zaprtimi vrati druži z Ano Botin, vodjo največje španske banke Banco Santander, se okrog njiju sučejo vodilni v velebanki Goldman Sachs, lastniki skladov hedge, generalni sekretar zavezništva Nato, pa na koncu ni konference za novinarje. To je del problema.

Če predsednik ZDA Donald Trump prepreči, da bi ga lahko vprašali o določeni zadevi, s tem izzove ogorčenje. Prav je tako. Skupina Bilderberg je imela zadnjo konferenco za novinarje sredi 70. let prejšnjega stoletja. Čas je, da vstopijo v 21. stoletje in začnejo govoriti, pravi Charlie Skelton.

Skupina Bilderberg je imela zadnjo konferenco za novinarje sredi 70. let prejšnjega stoletja. Čas je, da vstopijo v 21. stoletje in začnejo govoriti.

Po podatkih BBC, ki so jih povzeli po sporočilu za javnost skupine Bilderberg, se je letošnjega srečanja udeležilo 131 udeležencev iz 21 držav iz Evrope in Severne Amerike. Kot prva tema razprav je bila uradno navedena Trumpova administracija – poročilo o napredku. BBC še razlaga, da v skladu s pravili skupine, o konferenci ne napišejo nobenega poročila, na njej ne predlagajo resolucij, ne glasujejo in ne objavijo političnih stališč. Srečanja se udeležujejo tudi novinarji, letos je bil med njimi George Osborne, urednik London Evening Standarda.

Avstrijski Kurier je izpostavil, da so se letošnjega srečanja udeležili štirje Avstrijci. Med njimi je nekdanji generalni intendant javne RTV ORF in predsednik uprave nemške komercialne RTV RTL Gerhard Zeiler, ki je danes predsednik dela medijskega velikana Time Warner in je lani bil med kandidati za avstrijskega kanclerja.