Bomo dobili finančnega ministra za območje z evrom?

Nemci in Francozi iščejo rešitev za združitev svojih predlogov za uvedbo finančnega ministra območja z evrom in proračuna območja z evrom

Nemško-francoska delovna skupina ima do julija čas za pripravo predlogov za reformo območja z evrom. Z njo naj bi to območje dobilo svojega finančnega ministra, ki bo moral po besedah nemške kanclerke Angele Merkel zagotoviti, da bo Evropa svojo usodo močneje »vzela v svoje roke«. Toda predloga za uvedbo finančnega ministra območja z evrom ne bo enostavno uresničiti. Kot vedno, je zaplete pričakovati, ko se bo treba dogovoriti o podrobnostih, saj Nemci in Francozi funkcijo novega finančnega ministra vidijo vsak po svoje, navaja die Zeit.

Nemška vlada evrskega finančnega ministra vidi kot neke vrste glavnega evropskega kontrolorja, ki bo skrbel, da države z evrom ne bodo porabile preveč denarja. Finančni minister Wolfgang Scheuble o njegovih pristojnostih konkretno pravi: državam z evrom bo odobraval, za koliko se bodo smele na novo zadolžiti. Če bo finančni minister posamezne države članice hotel večjo zadolžitev od dovoljene, bo evrski finančni minister lahko vložil ugovor, tako kot lahko evropski komisar za konkurenco prepove združitev dveh koncernov. Za Nemce je bistvo reforme območja z evrom doslednejše kaznovanje kršiteljic predpisov.

Francozi novega evrskega finančnega ministra vidijo povsem drugače. Po njihovem mnenju mora imeti lasten proračun, v katerem bo med drugim imel denar za podporo naložbam v državah, ki zaidejo v gospodarske težave. Kako naj bi se ta proračun polnil, je še odprto. Francozi vidijo dve možnosti, ki ju je mogoče tudi kombinirati. Prva je financiranje z davki, pri čemer bi v skupni proračun območja z evrom države članice nakazovale tudi del denarja, ki ga poberejo z nacionalnimi davki. Druga možnost je financiranje z izdajo obveznic.

Francozi vidijo dve možnosti, ki ju je mogoče tudi kombinirati. Prva je financiranje z davki, pri čemer bi v skupni proračun območja z evrom države članice nakazovale tudi del denarja, ki ga poberejo z nacionalnimi davki. Druga možnost je financiranje z izdajo obveznic.

Za francoskega predsednika Emmanela Macrona bi moral biti nov evrski finančni minister predvsem minister za razdeljevanje denarja. Macron pravi, da se bodo krize ponavljale, četudi bodo vsi spoštovali pravila. Ker članice območja z evrom nimajo lastne nacionalne valute, ki bi jo lahko devalvirale oziroma znižale njeno vrednost v primerjavi z nacionalnimi valutami drugih držav ter tako spodbudile svoje gospodarstvo, bi za izravnavo med močnimi in šibkimi državami z evrom skrbel proračun območja z evrom.

Prav zaradi različnih stališč Nemcev in Francozov pri pogovorih o reformi območja z evrom v zadnjih letih ni bilo napredka. Zdaj naj bi delovna skupina ugotovila, ali je predloge obeh držav mogoče kakor koli združiti. Takšne rešitve že iščejo tudi različni inštituti. Inštitut Jacques Delors v Berlinu recimo predlaga, da bi finančno ministrstvo za območje evra prevzelo nadzor nad proračunom in bi hkrati imelo lastni proračun. Nov evrski finančni minister bi bil po tem predlogu neke vrste superminister, ki bi združeval naloge evropskega komisarja za denarne zadeve in vodje evroskupine.

Evropska komisija predlaga, da bi v finančno ministrstvo območja z evrom vključili tudi reševalni sklad za države z evrom ESM. Nov evrski finančni minister bi pripravljal in izvajal odločitve, ki bi jih sprejemala evroskupina.

Nov evrski finančni minister bi pripravljal in izvajal odločitve, ki bi jih sprejemala evroskupina.

Sporno je še, kaj bi financirali iz nove skupne evrske blagajne. Bi to bilo več investicij, nujna pomoč v času hude krize, stalni finančni transferji? Najbolj verjetno je, da bo financiranje iz skupne evrske blagajne na začetku omejeno na naloge, ki jih podpirajo vse države članice. To so varovanje zunanje meje schengenskega območja ali boj proti terorizmu. Šele kasneje bi bilo po oceni evropske komisije mogoče, da bi države z evrom iz skupnega proračuna dobile pomoč v primeru, če bi se stopnja brezposelnosti močno povečala, da bi tako razbremenili nacionalne proračune, ko gre za izplačila nadomestila za čas brezposelnosti.

Predlog za skupni proračun držav z evrom po zgledu ZDA za zdaj ni uresničljiv tudi zato, ker bi v tem primeru za nadzor potrebovali tudi parlament območja z evrom. Porabo iz skupnega proračuna, v katerem bi bilo manj denarja, bi lahko nadziral odbor, v katerem bi sedeli predstavniki nacionalnih parlamentov držav članic in evropskega parlamenta. Tudi za uveljavitev te rešitve bi najbrž morali spremeniti evropske pogodbe. Te spremembe bi spet bilo težko uveljaviti, saj o njih v nekaterih državah odločajo volivci na referendumu. Zaradi tega je v razpravi predlog, da bi novega evrskega finančnega ministra začasno vzpostavili zunaj evropskih institucij.

Predlog za skupni proračun držav z evrom po zgledu ZDA za zdaj ni uresničljiv tudi zato, ker bi v tem primeru za nadzor potrebovali tudi parlament območja z evrom.

V središču razprav je tudi sklad ESM, ki je samostojna organizacija s sedežem v Luksemburgu. Ustanovljen je bil na podlagi meddržavne pogodbe, ki jo je mogoče po oceni nemške vlade enostavno spremeniti. Wolfgang Scheuble že nekaj časa predlaga, da bi ESM spremenili v evropski denarni sklad. Zdaj ESM zagotavlja kredite državam z evrom, ki zabredejo v krizo in se zaradi tega ne morejo več zadolževati na mednarodnih finančnih trgih. Grčija od leta 2015 na podlagi tretjega programa pomoči dobiva kredite iz tega sklada. V prihodnje naj bi ESM nadziral nacionalne proračune držav z evrom, vodil pa bi ga vodja evroskupine, predlagajo Nemci.

Francozi bodo po njihovi oceni ta predlog podprli le, če bo vključeval tudi klavzulo o prerazporejanju denarja. V Berlinu naj bi se s tem predlogom po informacijah die Zeit že sprijaznili. Kaj menijo preostale države z evrom med katerimi je tudi Slovenija Nemcev in Francozov očitno ne zanima.