Skrivni uspeh slovenskih metalcev

Uroš Grilc je bil v vladi Alenke Bratušek minister za kulturo, pred tem je bil načelnik ljubljanskega resorja za kulturo, zadnja leta je na Mestni občini Ljubljana služboval kot načelnik urada za mladino. S 1. junijem pa je našo največjo občino zapustil. Vendar ne zato, ker bi dobil službo na RTV Slovenija, kjer se je pred kratkim potegoval za položaj generalnega direktorja, saj je to mesto pripadlo Igorju Kaduncu. Zakaj je torej odšel? Kot pravi, zato da bi se lotil pisanja pravljic in založništva. »Ne gre za nikakršne spore med mano ali mestno občino ali med mano in županom Zoranom Jankovićem. Preprosto sem se odločil, da je čas, da stopim na novo pot in v umetniškem ustvarjanju sem našel nov zagon,« nam je povedal Grilc in dodal, da je literarna založba Škrateljc, ki jo je ustanovil, majhna in bo na leto izdala le približno šest knjig, te pa bodo skrbno izbrane in bodo ponujale drugačno branje, kot smo ga vajeni drugje. Za začetek so izdali otroško slikanico z naslovom Mali plac, ki jo je napisal kar sam Grilc, ilustriral pa Gorazd Vahen.

Grilčev pravljični prvenec je ekološko obarvana slikanica, ki se dogaja na Ljubljanskem barju. »Želvica Bevka se pogumno odloči nasprotovati hudobnim močvirskim škratom. Ti so njen dom, Mali plac, ki je nudil varno zatočišče tako njej kot tudi mnogim drugim močvirskim živalim, spremenili v Narobe plac, neprijeten prostor, poln drobnih gomazečih živali. Da bi rešila gozdiček sredi močvirja in vanj spet vrnila zajce, srne, jelena, lisico in jazbeca, je Bevka uspešno opravila vse zapletene uganke in preizkuse, ki so ji jih naložili nesramni škratje, in ti so morali držati obljubo,« so o knjigi zapisali na Bukla.si. Kmalu bodo morali pripraviti nov opis, saj je isti pisateljsko-ilustratorski tandem tik pred izidom druge slikanice z naslovom O pastirjih in škratih Krvavca.

Grilc se je po dolgih letih uradniških in funkcionarskih položajev torej našel v ustvarjanju. Po tej poti je nekoč že hodil, le da je bila tedaj bolj kot s pisanjem zaznamovana z glasbo. A tudi njegovo glasbeno ustvarjanje še ni pozabljeno, čeprav sam tega ni vedel vse do maja letos, ko je prejel zanimivo pošiljko iz Italije. V njej je bil namreč paket sveže izdanih vinilnih plošč založbe F.O.A.D. Records, na katerem je glasba že davno ugasle slovenske hardcore metal zasedbe Satanic Legion of Death. Torej benda, katerega pevec je bil Uroš Grilc.

Žal se ni ohranila nobena fotografija z njihovih nastopov. A mulci, poleg vokalista Uroša so bili to še kitarist Tomaž, basist Simon in bobnar Cvrle, so bili očitno zelo izstopajoči, saj založba o posnetkih njihove glasbe iz leta 1986 piše kot o »enih najbolj brutalnih hard-core-metal posnetkov z območja nekdanje Jugoslavije«. Še več, njihovi posnetki naj bi imeli izredno velik vpliv na cel kup metalskih bendov, ki so ubirali bolj ekstremne glasbene poti, od Evrope in ZDA pa vse do Južne Amerike. Kako zelo so posnetki zaokrožili, pove podatek, da je založba posnetke dobila od samega Shana Emburyja, basista legendarne britanske metal skupine Napalm Death. To pomeni, da jih je poslušala tudi ena najbolj priljubljenih metalskih zasedb, ki se lahko pohvali, da njene plošče sodijo med najbolje prodajane metal plošče v zgodovini. Kdove, morda pa je slovenski bend nanjo celo vplival.

Uroš Grilc je imel ob nastanku posnetkov rosnih 17 let. Zdaj, 31 let kasneje, ga je novica o skupini, na katero je že skorajda pozabil, prijetno presenetila. Sklepa, da so originalni master posnetki zaokrožili s pomočjo legendarnega Buldožerja Boruta Činča, ki je skupino Satanic Legion of Death takrat tudi posnel v svojem studiu, in na koncu so očitno prišli v roke založbe F.O.A.D. Ta se je nekako, po vsej verjetnosti prek takratnih fanzinov, ki so – podobno kot danes splet oziroma družabna omrežja – služili kot komunikacija znotraj subkultur, dokopala tudi do promocijskega gradiva. Na ovitku sveže izdane vinilke so tako risbe takrat 16-letnega kitarista Tomaža Verbiča.

»Niti sanjalo se mi ni, da to naše ruženje kdorkoli posluša, kaj šele, da imamo privržence po vsem svetu. Res neverjetna zgodba. Še posebej zato, ker se je pokazalo, kako je mreža fanzinov v osemdesetih in devetdesetih dobro delovala, bila globalna pred pojavom globalizma, in poskrbela, da so se zvočni zapisi takratnega časa ohranili do danes. Tudi takšni bolj ekstremni, kot je naš, ki v slovenski hardcore sceni devetdesetih ni imel nekega pravega mesta,« pojasnjuje Grilc, ki si je v socialistični Jugoslaviji upal prepevati pesem z naslovom Ne laži mi, zvezda.

Plošča Satanic Legion of Death, ki je izšla v dvesto črnih in sto rdečih vinilnih izvodih, je že skoraj razprodana in morda se ji obeta ponatis. Grilc kljub temu o oživitvi benda ne razmišlja. Metal pa še vedno posluša. Poslušajo ga tudi njegovi sinovi, ki o očetovi kratki metalski karieri doslej niso vedeli nič. 

Knjiga: Uroš Grilc: Mali plac

Založba: Škrateljc, 2017

Cena: 12,95 evra