Oslabljeni britanski konservativci se spuščajo v kaotično koalicijo

Kraljica Elizabeta II. dala zeleno luč začetku seje novega parlamenta 

Od izrednih parlamentarnih volitev v Veliki Britaniji sta minila dobra dva tedna. Premierka Theresa May jih je spomladi sklicala, »da bi utrdila svoj mandat pred pogajanji z Evropsko unijo«. Ožji, zaprt krog političnih svetovalcev je začrtal kampanjo, ki je temeljila na vodstvenih razlikah Therese May in predsednika laburistov Jeremya Corbyna. Konservativci naj bi na pram laburistov nudili »trdno in trajno« vlado, »glas za konservativce je glas proti kaotični koaliciji laburistov in Škotskih nacionalistov« so vztrajno ponavljali konservativci. Pod taktirko konservativcev so najbolj brani britanski tabloidi vodjo laburistov označili za simpatizerja teroristične Irske republikanske armade (IRA), ter osebno napadli njegove najbližje sodelavce, predvsem notranjo ministrico v senci, Dianne Abbot.

Po seriji javnih spodrsljajev Therese May, po hekerskem napadu na osiromašen sistem javnega zdravstva in po tako imenovanem davku na demenco je mantra »trdne in trajne« vlade skopnela, kakor hitro je izginjala prednost konservativcev v javnomnenjskih raziskavah. Nenavadna torijska kampanja, ki je temeljila na različnih vodstvih glavnih strank, ni uspela Therese May niti pripraviti na televizijsko soočenje.

Kampanjo konservativcev je koordiniral izkušeni politični strateg Lynton Crosby, ki je svetoval zgolj peščici ljudi, ki o strategijah niso komunicirali niti z vodstvom stranke. A niti Crosby, ki je torijcem uspešno pomagal na zadnjih parlamentarnih volitvah, ni uspel »prodati« Therese May britanskim volivcem. Njen tovor je bil enostavno prevelik.

Torijcem namreč nista »pomagala« niti teroristična napada, ki sta prizadela Otok med volilno kampanjo. Konservativci so pregovorno na domačem terenu, ko pride do sklicevanja na državno varnost, udobno se počutijo naslikani kot braniki pred to ali ono nevarnostjo. A tokrat so jo kratko odnesli na račun rezov policijskih in obveščevalskih enot, rezov, ki jih je leta podpisovala nekdanja notranja ministrica Theresa May. V javnost so prikapljali posnetki Mayove, ki je opozorila predstavnika policijskega sindikata zavrgla kot »paničarjenje«.

Panika pa se je lotila torijcev po izidu uradnih rezultatov parlamentarnih volitev, ki so razblinile torijsko večino. Kljub vsemu so prejeli največ glasov in osvojili največ sedežev, 318 v 650 članskem parlamentu. Izgubili so 13 sedežev, laburisti pa so pod politično prebujenim vodstvom osvojili 32 sedežev in jih imajo skupaj 262. »Zmagovalci so poraženi in poraženci so zmagali,« so si bili edini politični komentatorji po volitvah.

Lepota ironije

Kraljica Elizabeta II. je na slavnostni otvoritvi parlamenta dala zeleno luč novemu mandatu premierke Therese May, ki pa ne bo vladala samostojno. Viseči parlament od grabežljivih torijcev terja, da parlamentarno večino sestavijo s poslanci severnoirske Demokratične unionistične stranke (DUP). Slednja je na volitvah osvojila 10 sedežev, ki bi torijce komaj porinili čez prag parlamentarne večine (325 sedežev).

Za čem stojijo poslanci do nedavno bore malo znane DUP? Stranka je bila ustanovljena 1971 v času t.i. »The troubles«, obdobja državljanske vojne na Irskem. Postala je, podobno kot stranka Sinn Fein na drugi strani okopov, politično krilo paravojaških skupin, ki so se borile v severnoirskem konfliktu. Stranka uživa nezaželeno podporo paravojaških enot Ulster Defence Assosiation, ki je bila prepovedana 1992, Ulster Volunteer Force in enot Red Hand Commando, ki jih prepoveduje britanski protiteroristični zakon. Eden izmed desetih poslancev stranke DUP, Gregory Campbell, se je začasa državljanske vojne hvalil z revolverjem in dejal: »Stvar je preprosta: ali si ubit ali pa si ti tisti, ki ubije. Vem, kaj raje izberem. Želim si, da umrejo oni.«

Demokratični unionisti so socialno konservativna stranka. Nasprotujejo splavu in porokam istospolnih parov, neuradno so skeptični do vpliva človeka na podnebne spremembe, med starejšimi člani strank je moč najti več kreacionistov. Kot edina severnoirska stranka so podprli kampanjo za izhod iz Evropske unije, ki je na Severno Irskem še posebej pereča problematika zaradi državne meje z Irsko.

Meja med Republiko Irsko in Severno Irsko (VB) je v Velikonočnem sporazumu zapisana kot na las podobna schengenski meji – v jedru gre za popolnoma odprt prehod iz ene v drugo državo. Izstop iz Evropske unije bi pomenil, da bi ta državna meja postala meja med članico Evropske unije, Republiko Irsko, in nečlanico, Veliko Britanijo, kar pomeni potrebo po popolnem nadzoru prehajanja blaga ter ljudi preko meje. Temu nasprotujejo tako v Republiki Irski, kot tudi na Severno Irskem, tudi v stranki DUP. Koalicija z DUP in izstop iz Evropske unije bi tako lahko ogrozila obstoj severnoirskega mirovnega sporazuma iz leta 1999.

Kaotična koalicija

Konservativci so v pogajanjih z DUP morali pristati na številne kompromise, medtem pa požreti očitke o neresnosti in neizkušenosti pogajalske ekipe iz Westminstra. Kraljičin nagovor, v katerem kraljica tradicionalno predstavi zarisano pot vladajoče stranke, je izpustil številne predvolilne obljube. Omenjen ni lov na lisice, predlog, ki je že med kampanjo dvignil ogromno obrvi. Svojega mesta v programu prav tako niso našli ostri protiteroristični ukrepi vključno z »raztrganjem človekovih pravic«, niti sporna reforma socialnega varstva, ki je diskriminirala proti obolelim z demenco. Iz programa je prav tako izpadel predlog, ki bi ukinil brezplačna kosila za vse osnovnošolce.

Program konservativcev vključuje paket 27. zakonov, ki se osredotočajo na izstop Velike Britanije iz Evropske unije. Med njimi je najpomembnejši zakon, ki bo evropske uredbe pretvoril v britansko zakonodajo. Konservativci dodajo, da »ta zakon ne bo zamejil obsega končnega dogovora z Evropsko unijo«. Tako so vrata še vedno odprta za kakršnokoli obliko izstopa iz Evropske unije. Theresa May pa se je opravičila svojem poslancem za slabo kampanjo in namesto trdnosti in trajnosti Veliki Britaniji ponudila zgolj ponižnost in vztrajnost.

Katastrofalne volitve so terjale svoj davek – krovno konservativno parlamentarno telo Odbor 1922 je zahtevalo odpoved vodilnih strategov kampanje. Nemudoma sta odšla glavna svetovalca predsednice vlade, sledil jima je še vodja politične strategije v 10 Downing Street. 

Theresa May se je verjetno prenaglila, ko je dejala, da je tekanje po žitnih poljih najbolj »poredna« stvar, ki jo je kadarkoli storila. Nenadejano se je na stopničko za najbolj »poredno« dejanje uvrstil sklic predčasnih parlamentarnih volitev. Le da tokrat niso jezni lastniki žitnih polj, ampak konservativni volivci in poslanci, ki jih je Mayeva pustila na cedilu. Premierka ve, da so ji dnevi na vrhu stranke in vlade šteti. Izgubila je parlamentarno večino, zaupanje stranke ter volivcev, pred sabo pa ima še krmarjenje skozi pogajanja o izstopu iz Evropske unije. 

 Sedaj mora žeti tisto, kar si je sama zasejala.