Zaščite pred soncem ne potrebujemo le ljudje, ampak tudi jabolka

Pridelovalci jabolk v Južni Afriki opozarjajo, da so zaradi podnebnih sprememb prisiljeni pred soncem ščititi jabolka, kar njihovo ceno lahko dvigne tudi za polovico

Vemo, da preveč sonca škodi. Toda zaščite pred opeklinami od sonca ne potrebujejo le ljudje. Opekline postajajo vse večji problem za pridelovalce jabolk v Južni Afriki. »Če je samo 10 odstotkov sadežev v pošiljki opečenih od sonca, ti avtomatsko postanejo sadje tretje kategorije,« je za BBC povedal Andre Cloete, direktor farme Klein Ezeljacht v Južni Afriki. Cena za takšna jabolka je slaba, saj jih večinoma predelajo v sok, kar se pridelovalcem najmanj izplača. Cloete ocenjuje, da je tretjina letošnjega pridelka rdečih jabolk opečena, pri zelenih jabolkih ta delež znaša celo 60 odstotkov.

Z okusom teh jabolk ni nič narobe. Dejansko so še slajša od neopečenih, saj sonce poveča vsebnost sladkorja, pa tudi bolj okusna so. Problem je videz. Enako kot trgovske verige zavračajo zelenjavo, ki ni videti lepa, ker je potrošniki nočejo kupiti, zavračajo tudi opečena jabolka. Na farmi Klein Ezeljacht so zato namestili posebne mreže in kupili namakalne naprave, kar pa ni poceni. Ustrezna zaščita sadja pred soncem lahko povzroči dvig cene jabolk tudi za polovico, razlaga Andre Cloete. Kljub temu se v zaščito izplača investirati, saj se bodo zaradi podnebnih sprememb razmere še poslabšale.

»Opekline od sonca so velik problem in bodo v prihodnosti postale še večji problem, zato se je treba prilagoditi, izbrati je treba rešitve, ki zmanjšajo opečenost,« pravi Cloete. Tako kot drugi pridelovalci jabolk v Južni Afriki tudi farma Klein Ezeljacht približno polovico jabolk, ki jih pridela, izvozi v tujino. Najti jih je mogoče tudi v trgovinah v Sloveniji.

Z okusom teh jabolk ni nič narobe. Dejansko so še slajša od neopečenih, saj sonce poveča vsebnost sladkorja, pa tudi bolj okusna so. Problem je videz. Enako kot trgovske verige zavračajo zelenjavo, ki ni videti lepa, ker je potrošniki nočejo kupiti, zavračajo tudi opečena jabolka.

Največji izvoznik družba Tru-Cape jabolka iz Južne Afrike izvaža v 104 države, največ jih proda v Jugovzhodno Azijo v Malezijo Singapur in na Tajvan, pa na Bližnji vzhod. Potrošniki so zahtevni, predvsem pa kupujejo z očmi, pravi Rolf Pienaar, direktor družbe Tru-Cape. V Afriki raje kupujejo zelena kot rumena jabolka, na Kitajskem in na Daljnem vzhodu zahtevajo velika rdeča jabolka, ki so brez pik in drugih madežev. Različne zahteve potrošnikov povečujejo stroške transporta, kajti, če trgovec pošiljko zavrne, je to lahko draga napaka.

Časi za pridelovalce jabolk v Južni Afriki se vse bolj zaostrujejo zaradi podnebnih sprememb. Večina nasadov je na jugozahodu države, kjer je pravkar huda suša. Profesor Wiehann Steyn, manadžer, ki je v organizaciji Hortgro odgovoren za proizvodnjo poljščin, pravi, da bodo takšne suše v prihodnje vse pogostejše. Zaradi suše mlada drevesa prej nehajo rasti, starejša drevesa pa rodijo manj in manjše sadeže, ki so tudi manj kakovostni.

Na drugi strani so bili južnoafriški pridelovalci jabolk v zadnjih letih kljub gospodarskim in podnebnim spremembam uspešni. Med letoma 2006 in 2014 so predvsem na račun razvoja tehnologije, ki omogoča večjo pridelavo jabolk na drevo, povečali proizvodnjo za 41 odstotkov. Začeli so pridelovati nove vrste jabolk, ki so bolj prilagojene toplejšemu vremenu. Andre Cloete optimistično pravi, da je treba kmetovati pametneje in se prilagajati, le tako je mogoče premagati ovire.