Ko je posel pomembnejši od človekovih pravic

Več kot deset kršitev ali ogrožanja človekovih pravic so nevladne organizacije odkrile pri poslih nemških podjetij v državah v razvoju

Nevladni organizaciji Germanwatch in Misereor opozarjata, da nemška podjetja v državah v razvoju ne spoštujejo človekovih pravic. To so pokazali rezultati študije Globalno energetsko gospodarstvo in človekove pravice – nemška podjetja in politika na preizkušnji. Podjetja, kot so Siemens, EnBW, Voith in bančna skupina KfW, po teh podatkih sodelujejo pri projektih, s katerimi investitorji in vlade kršijo ali ogrožajo človekove pravice. Nevladne organizacije pozivajo nemško vlado, naj takšne kršitve prepreči, poroča Deutsche Welle.

Tretjina odkritih kršitev so odkrili na področju energetike in pridobivanja surovin. Pirmin Spiegel, vodja organizacije Misereor, pravi, da nemška vlada na eni strani z različnimi spodbudami podpira posle nemških podjetij v tujini, na drugi strani pa ne poskrbi za zakonodajo, ki bi od njih vse od začetka izvajanja projektov zahtevala spoštovanje človekovih pravic. Akcijski načrt za gospodarstvo in človekove pravice, ki ga je sprejela lani, ni prinesel bistvenega izboljšanja, ugotavljajo v organizacijah Germanwatch in Misereor.

Medtem ko so Francozi, Britanci in Nizozemci že sprejeli zakonodajo, ki od podjetij zahteva, da morajo pri poslih v tujini spoštovati človekove pravice, nemška vlada takšne zakonodaje še ni sprejela. Christoph Bals, vodja organizacije Germanwatch, razlaga, da so nemška podjetja, ki v tujini kopljejo premog ali črpajo nafto, gradijo jezove, dolžna spoštovati človekove pravice.

Študija Germanwatch in Misereor je pokazala, da podjetja z velikimi projekti pogosto uničijo možnosti za preživljanje lokalnih skupnosti. Pogosto kršijo tudi pravico do zemlje, pravice do soodločanja, pravico do protesta in sodelovanja v protestih. Christoph Bals razlaga, da je analiza 30 podjetij je pokazala, da večina ne spoštuje smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu.

Študija Germanwatch in Misereor je pokazala, da podjetja z velikimi projekti pogosto uničijo možnosti za preživljanje lokalnih skupnosti. Pogosto kršijo tudi pravico do zemlje, pravice do soodločanja, pravico do protesta in sodelovanja v protestih.

Spiegel v spletni izdaji med konkretnimi primeri iz študije navaja Honduras, kamor je družba Voith Hydro (skupno podjetje Siemensa in proizvajalca strojev Voith) dobavilo opremo za hidroelektrarno Agua Zarca. Temu projektu okoljevarstveniki že več let nasprotujejo. Policija in vojska s silo preprečujejo proteste, od leta 2013 je bilo šest aktivistov umorjenih. Poleg tega hidroelektrarna zapira pot do reke, iz katere se domorodni prebivalci oskrbujejo z vodo in hrano. Vlada ni pridobila soglasja domačinov za ta projekt. Nemški dobavitelji opreme se izgovarjajo, da so bila v času podpisa pogodbe pridobljena vsa dovoljenja in vse presoje. Poleg tega so dobave spomladi 2016 ustavili.

Siemens je v Kolumbijo prodal opremo za sporni jez, zaradi katerega so preselili več sto ljudi in cele občine, preseljeni ljudje niso dobili celotne odškodnine ali čisto nič. Poleg tega zdravje okoliških prebivalcev ogrožajo visoke vrednosti vodikovega sulfida v vodi. Siemens priznava, da so prednosti projekta prevladale. V Mehiki je Siemens dobavil opremo za vetrne elektrarne, s katerimi so uničili več sto kvadratnih metrov kmetijske zemlje. Investitor domorodnim prebivalcem ni dovolj ali sploh ni prisluhnil. Policija in upravljavci elektrarn s silo onemogočajo proteste. V Siemensu pravijo, da niso sodelovali pri pridobivanju dovoljenj.

Elektroenergetsko podjetje EnBW po podatkih organizacij Misereor in Germanwatch petino premoga za svoje termoelektrarne v Kolumbiji kupuje od družbe Drummond, ki leta podpira paravojaško enoto, ki je umorila več kot 3000 ljudi. To je pod prisego izjavil eden od nekdanjih pripadnikov te enote. V EnBW pravijo, da prekinitev posla z družbo Drummond ne bi koristila ne njenim zaposlenim ne državi. Kljub temu so elektroenergetska podjetja nemški STEAG, danski Dong in italijanski ENEL pogodbe z Drummondom prekinili, ko so izvedeli, da podpira paravojaško enoto.

Bančna skupina KfW financira sporne energetske projekte v Afriki. Izpusti ene od termoelektrarn v Južni Afriki, ki jih je financirala, ogrožajo zdravje lokalnih prebivalcev, z veliko porabo pa še slabša razmere zaradi suše v regiji. Med gradnjo te elektrarne naj bi uničili stare grobove, okoliškim prebivalcem niso omogočili, da bi lahko ustrezno izrazili svoje mnenje. V Keniji je KfW zagotovila 60 milijonov evrov kredita za geotermalno elektrarno, zaradi katere so preselili vasi, v katerih živijo domorodci, ki so jim pri tem kršili pravice. V KfW se branijo, da so upoštevali mednarodne standarde.