Prisluškovanje brez sodišča

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je na ustavno sodišče vložila zahtevo po presoji ustavnosti zakona o Sovi. Po njenem mnenju je zakon neskladen z ustavo v delu, kjer določa, da lahko nadzor nad komunikacijami v mednarodnem elektronskem komunikacijskem omrežju odredi kar direktor obveščevalno-varnostne agencije sam in za to ne potrebuje odredbe sodišča.

Informacijska pooblaščenka se za takšno zahtevo po presoji ustavnosti ni odločila prvič. Tokrat se je zanjo odločila, ker po letih opozarjanja na ta sporni člen tudi v prihajajočih spremembah zakona ni predvidena njegova uskladitev z ustavo. Poleg tega, da je prisluškovanje brez odredbe sodišča protiustavno, informacijska pooblaščenka poudarja, da zakon tudi ne omogoča preizkusa, ali je bil poseg v človekove pravice (prisluškovanje) »dopusten, ker naj bi bil nujen, potreben in primeren za varnost države«.

Ko je to informacijska pooblaščenka storila prvič, jo je pri tem podprl tedanji predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ki je prav tako vložil enako zahtevo za presojo ustavnosti v imenu vrhovnega sodišča. Tedaj je urad informacijskega pooblaščenca vodila Nataša Pirc Musar, ki je pred časom za Mladino povedala: »Pred leti sva vsak posebej s tedanjim šefom vrhovnega sodišča Francem Testenom na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o Sovi. Ustava zagotavlja tajnost pisem in drugih občil, a vemo, da ta ni absolutna. Ustava tako pravi, da mora zakon določati, da se lahko na podlagi odločbe sodišča v primerih, ko je to nujno za potek kazenskega postopka ali varnosti države, poseže v tajnost občil oz. komunikacije. Ta ustavna določba žal že vrsto let ni spoštovana. Odredbe o prisluhih na mednarodnih zvezah na podlagi zakona podpisuje kar direktor Sove, ne pa sodišča.« Ustavno sodišče se je tedaj (ne prvič v družbeno pomembnih vprašanjih) izognilo odločanju in obe pobudi zavrglo iz formalnih razlogov, češ da ne informacijska pooblaščenka ne predsednik vrhovnega sodišča nimata pravnega interesa v tej zadevi. Oziroma da na njuno odločanje v konkretnem primeru ne bi imelo nobenega vpliva, če bi ustavno sodišče 21. člen spoznalo za protiustaven. S tem je neustavna praksa (p) ostala nekaj vsakdanjega.

Koliko je spremljanja komunikacij, se natančno ne ve. Sova je v zadnjih letih nehala javno objavljati statistiko, a po mnenju poznavalcev naj bi bilo odredb za prisluškovanje, ki jih podpiše direktor Sove, več kot 200 na leto.