Domišljijska ljudska glasba

Ljubljanski hostel Celica – ja, tisti hostel, ki se je naselil v prostore nekdanje vojašnice na Metelkovi – se je minuli torek izkazal za idealnega gostitelja domače glasbene zasedbe Širom. Ne le zato, ker so ji za koncert odstopili intimni ambient svojega prikupnega in tokrat povsem napolnjenega letnega dvorišča, temveč predvsem zato, ker ima trio specifičen izraz, zaradi katerega se je marsikateri gost hostla, pa tudi (naključni) tuji turist, vsaj za hip počutil bolj domače.

Ko je Ana Kravanja ob spremljavi violine zapela v maniri kakšne kitajske ljudske pevke, je vzbudila pozornost obiskovalke azijske rase. Hipnotično potrkavanje po tolkalih Iztoka Korena je bržkone pospešilo utrip kakšnega Vzhodnoevropejca. Ob igri na kalimbo Sama Kutina se je po domu morda potožilo prišleku z afriške celine. Med igro so zamenjali še kopico eksotičnih inštrumentov in doma narejenih zvočil, zato bi podobne asociacije lahko naštevali še lep čas. Toda čeprav se v glasbi zasedbe Širom ves čas pojavljajo reminiscence na (ljudske) tradicije z raznoterih koncev sveta, se njihovih zapovedi izogiba. Ne zato, ker jih Širom ne bi poznal, pač pa prav zato, ker jih verjetno dobro pozna.

Zasedbo Širom sestavlja trojica uveljavljenih glasbenikov z bogatimi razno(ob)žanrskimi izkušnjami. Skupaj so začeli igrati leta 2014, simpatije poslušalcev pa si nabirajo že od izida albumskega prvenca v začetku lanskega leta. Vendar jih niso opazili le tisti, ki so naklonjeni etno glasbi, temveč predvsem tisti s posluhom za izvirno in radovedno glasbo. Očarali so denimo obiskovalce letošnjega festivala Druga godba. Ko jih je na letošnjem festivalu Ment slišal sodelavec priljubljenega seattelskega radia KEXP, je eno od njihovih skladb izbral za komad dneva.

Trojec ima za sabo tudi že nekaj nastopov po Evropi, za nameček pa se je prikupil še odgovornim pri ljubljanski založbi Glitterbeat oziroma njeni podzaložbi Tak:til, že lep čas eni najdejavnejših in najzanimivejših aktualnih založb, specializiranih za svetovne glasbe. Ta mu je letos objavila drugo ploščo Lahko sem glinena mesojedka. Ja, zasedbi Širom je s svojo vse prej kot tipično potrošniško glasbo v razmeroma kratkem času nase uspelo opozoriti presenetljivo širok krog poslušalcev. Sodeč po izvrstnem torkovem koncertu, povsem upravičeno.

Da se je trojica v skupnem muziciranju izvrstno ujela, je bilo jasno že na lanskih koncertih. Njena uigranost pa je zdaj naredila še opazen korak naprej. To se denimo izvrstno sliši v ohlapnejših, za spontano improvizacijo odmerjenih delih skladb. V teh Širom sledi izpovedi posamezne skladbe in se hkrati v trenutku predaja kolektivni radovednosti. To počne z raziskovanjem zvoka, ki ga narekujejo posamezni inštrumenti, ali pa s hipnim oblikovanjem kompaktnejših struktur, najpogosteje oprtih na minimalistično dromljanje in zamaknjeno ritmiko. Za nameček se tega lotevajo tako spretno, da brez težav ustrežejo tako ljubiteljem drznejše glasbe kot tudi poslušalcem, ki stavijo na ugajanje in familiarnost.

Ja, zdi se, da je pred zasedbo Širom lepa prihodnost, še toliko bolj zato, ker ima zaradi svojega specifičnega ustvarjalnega pristopa odprt zelo širok teren.