Trgovina med Kitajsko in Afriko cveti

Kitajska je največja naložbenica in trgovinska partnerica v Afriki

Gabonec Isaac ima več kot sedem let majhno trgovsko podjetje v južnokitajski trgovinski metropoli Guangzhou. Je eden od številnih Afričanov, ki so prišli v to mesto zaradi številnih tekstilnih tovarn, tovarn igrač in elektronike. Isaac nima niti dovoljenja za bivanje na Kitajskem za daljši čas. Kot večina Kenijcev, Južnoafričanov, Kameruncev in Nigerijcev vsakih nekaj tednov odide domov s kovčki, polnimi majic, kavbojk, pametnih telefonov in druge drobne elektronike.

»Spodnje hlače tukaj stanejo šest juanov,« je za die Zeit povedal 34-letni Isaac. Na trgu v Libervillu jih lahko proda za preračunano osem juanov. Pri kosu razlika ni velika, a pri velikih količinah se ta prodaja splača. Zaslužiti je mogoče več tisoč dolarjev. Ko doma blago proda, se s turističnim vizumom vrne na Kitajsko po novega.

Trgovina med Kitajsko in Afriko cveti. V Afriko ne prihajajo le Kitajci kupovat zemljišča za kmetijsko pridelavo, rudnike, gradit ceste in železnice, pristanišča, da lahko surovine in druge surovine vozijo domov na Kitajsko. Trgovina poteka v obe smeri. Več tisoč majhnih trgovcev iz Afrike dela samo v Guangzhouju. Koliko jih je dejansko, ne ve nihče, saj jih večina prihaja občasno s turističnimi vizumi, tako kot Isaac. 

Kitajska je od leta 2009 največja trgovinska partnerica Afrike. Medtem ko Evropejci in Američani Afriko povezujejo predvsem z lakoto, revščino in begunci, Kitajci vidijo v njej velikanskega trgovinskega partnerja in dobavni trg. Trgovina med Afriko in Kitajsko se je po kitajskih podatkih v zadnjih desetih letih več kot podeseterila. Lani je bila vredna več kot 300 milijard dolarjev. Afriške države oskrbujejo Kitajsko z železovo rudo, bakrom, minerali, premogom in nafto. Angola je recimo tretja največja dobaviteljica nafte Kitajski. Kitajci pa prodajajo v Afriko zlasti stroje, elektroniko in druge potrošne dobrine.

Trgovina med Afriko in Kitajsko se je po kitajskih podatkih v zadnjih desetih letih več kot podeseterila. Lani je bila vredna več kot 300 milijard dolarjev. Afriške države oskrbujejo Kitajsko z železovo rudo, bakrom, minerali, premogom in nafto.

Predvsem pa je Kitajska velika naložbenica v Afriki. Po podatkih svetovalne hiše Ernst & Young so Kitajci od leta 2005 tam investirali več kot 66 milijard dolarjev in ustvarili več kot 130 tisoč delovnih mest. Večino teh naložb je izvedla kitajska država, saj so 80 odstotkov kitajskih investicij v Afriki izvedla državna podjetja.

Zahod Kitajcem očita, da jih zanima zgolj izkoriščanje bogastev Afrike. Toda statistika tega ne potrjuje. Etiopija, ki ima več kot 100 milijonov prebivalcev, recimo nima ravno veliko naravnih bogastev, pa je kljub temu ena največjih prejemnic denarja iz Kitajske. Kitajska glavnemu mestu Adis Abebi ni podarila le stolpnice,v kateri je sedež Afriške unije, ampak je več kot 12 milijard dolarjev investirala v gradnjo jezov, železnice, cest in tudi tovarn. Znanstveniki z univerze John-Hopkins in Washingtona ugotavljajo, da je to enkrat več, kot je vložila v z nafto bogati Sudan ali Kongo, ki je bogat z minerali.

Tudi podpora Afričanov kitajskim naložbam se povečuje. Pred leti je bilo veliko Afričanov nezaupljivih do Kitajcev, zdaj po podatkih študije inštituta Pew 70 odstotkov Afričanov podpira dejavnosti Kitajcev. V Jugovzhodni Aziji in Evropi imajo Kitajci precej nižjo podporo ljudi.