Broken Social Scene: Hug of Thunder

Kanadska indie rock skupina Broken Social Scene se je z redno diskografsko izdajo nazadnje oglasila leta 2010, kar pomeni več kot konkretno pavzo v glasbenem delovanju. A zdaj se je vrnila in s tem dala vedeti, da še obstaja. Ko je Kevin Drew, ki je poleg Brendana Canninga ustvarjalni motor kolektiva, pred štirimi leti izjavil, da si bodo po izidu odlične plošče Forgiveness Rock Record vzeli premor za nedoločen čas, si je namreč marsikateri oboževalec te torontske zasedbe mislil, da je to to, zgodbe je konec.

Broken Social Scene so od poznih devetdesetih let v marsičem oblikovali smernice kanadskega alternativnega rocka, saj so v svoje vrste vključevali in združevali različne podtalne glasbenike iz treh največjih glasbenih centrov v Kanadi (Toronto, Montreal, Vancouver). Vmes so se kljub daljšim pavzam med ploščami uspeli ustoličiti kot ena večjih atrakcij kanadskega indie rocka. Sicer pa iz te zasedbe prihajata tudi Leslie Feist in Emily Haines. Prva je ena vidnejših kanadskih kantavtoric, ki jo poznamo tudi samo kot Feist, druga je prepoznavna kot članica skupine Metric.

Vrnitev Broken Social Scene na svetovni glasbeni zemljevid prihaja po dolgih sedmih letih, v katerih je že tako kontaminirano vzdušje, ki preveva svet, še slabše, globalne politične razmere pa so se zaostrile. Prihaja v obdobju, ko so se medčloveški odnosi drastično skrčili na površno komuniciranje prek družbenih omrežij, obdobju pospešenega odtujevanja in brezosebnih stikov.

A Drew in Canning sta za tokratno ploščo uspela zbrati številčno »množico« glasbenikov, ki jih duh današnjega časa ni uspel popolnoma posrkati v virtualni prostor. Da, Broken Social Scene so spet z nami, takšni, kot jih poznamo iz časov njihovega legendarnega albuma You Forgot It in People (2002), brezkompromisni, kritični do današnjih družbenopolitičnih razmer, predvsem pa izrazito nastrojeni do družbe, ki temelji na virtualnem, neresničnem življenju, in družbe, ki nima spoštovanja do osnovnih moralnih in etičnih načel.

Da je Hug of Thunder res kritika sodobne odtujenosti in razčlovečenja, je razvidno iz številnih skladb, ki so graciozno strukturirane. Gibljejo se od kakofonije organskih in elektronskih zvokov v uvodni Soi Luna do orkestriranega kitarskega rockovskega popotovanja s kritičnimi besedili v singlu Halfway Home, od izvrstne Protest Song do nekoliko podcenjene naslovne skladbe, v kateri pride do izraza sugestivna vokalna interpretacija Leslie Feist.

Več kot dobrodošla vrnitev enega vidnejših kanadskih indie rock kolektivov, ki bo marsikaterega poslušalca poskušal vrniti k tistemu, kar se je izgubilo v hitrem tempu sodobnega življenja – resnični skrbi za sočloveka.