Vsakemu desetemu zaposlenemu grozi revščina

Število Nemcev, ki jim kljub temu, da imajo zaposlitev, grozi revščina, se je od leta 2004 podvojilo

Zaposlitev tudi v Nemčiji ne zagotavlja več izhod iz revščine. Skoraj deset odstotkov zaposlenih Nemcev je namreč revnih, je pokazala študija fundacije Hans-Böckler, ki so jo izvedli v 18 državah. Kot zaposlene so šteli ljudi, ki v posameznem letu delajo več kot šest mesecev. Za ogrožene z revščino pa so šteli ljudi, ki živijo v gospodinjstvih, ki imajo na voljo manj od 60 odstotkov povprečnega prihodka. V Nemčiji je za samske osebe to manj kot 869 evrov, poroča die Zeit.

Leta 2004 je po podatkih iz študije revščina grozila nekaj manj kot dvema milijonoma zaposlenih Nemcev v starosti od 18 do 64 let. Zdaj jih je enkrat več. Z 9,6 odstotka je Nemčija v evropskem povprečju, toda v nobeni drugi evropski državi se v desetih letih - od 2004 do 2014 - delež zaposlenih, ki jim grozi revščina, ni tako zelo povečal. Nemci so se tako slabo odrezali kljub temu, da so se razmere na trgu dela izboljšale in se je stopnja zaposlenosti povečala.

Izvajalci študije ugotavljajo, da se je število zaposlenih, ki jim grozi revščina, najbolj povečalo zaradi pritiskov na brezposelne, da morajo sprejeti vsako delo, ki jim je ponujeno, četudi gre za službo z nizko plačo ali majhnim številom ur. Kdor ponujeno delo zavrne, mu grozijo sankcije zavoda za zaposlovanje.

Izvajalci študije ugotavljajo, da se je število zaposlenih, ki jim grozi revščina, najbolj povečalo zaradi pritiskov na brezposelne, da morajo sprejeti vsako delo, ki jim je ponujeno, četudi gre za službo z nizko plačo ali majhnim številom ur.

Tako je rekordno nizko število brezposelnih, s katerim se hvali nemška politična elita predvsem zdaj, ko jo v jeseni čakajo volitve, v veliki meri posledica povečanja deleža začasnih zaposlitev in zaposlitev za nizko plačo. Tako so po besedah izvajalcev študije iz »revnih gospodinjstev z brezposelnimi člani nastala revna gospodinjstva z zaposlenimi člani«.

Portugalski, Finski, Nizozemski, Poljski, Irski in Slovaški pa je po njihovih ugotovitvah po letu 2004 uspelo zmanjšati število revnih zaposlenih. Največ revnih zaposlenih ima z 19 odstotki Romunija, najmanj pa z manj kot 4 odstotki Finska.

Fundacija Hans-Böckler je v začetku leta objavila, da v Nemčiji veliko delavcev, ki imajo mini zaposlitev, to je zaposlitev za krajši delovni čas, ne dobi izplačanega predpisanega minimalnega plačila. Slaba polovica Nemcev, ki imajo mini zaposlitev, kar je več kot dva milijona, je v letu 2015 dobila za uro dela plačano manj od predpisanih 8,50 evra bruto. Vsak peti ni dobil niti 5,50 evra bruto na uro. Nemčija ima minimalno plačo predpisano od januarja 2015. Od začetka letošnjega leta ta znaša 8,84 evra bruto na uro. Mini zaposlitev ima v Nemčiji 4,9 milijona zaposlenih, študentov in upokojencev.