14. 7. 2017 | Mladina 28 | Kultura | Portret
Šuljo, elektronski producent in beatmaker
... ki briše ločnice med hiphopom in (post)klubsko glasbo
Njegova nedavno izdana druga solistična plošča Scrap Metal lahko poslušalca zavede. Vrhunska raven tehnične podkovanosti, izjemna spretnost pri manipulaciji z zvokom in mojstrski posluh za (mikro) detajle dajo hitro vedeti, da za ploščo stoji zelo izkušen producent. Toda po drugi strani izraz, naslonjen na kopico aktualnih, drznih elektronsko plesnih trendov, razkriva, da gre za delo ustvarjalca, ki se ne obremenjuje z zapovedmi klasične šole. Teh se celo zavestno izogiba.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 7. 2017 | Mladina 28 | Kultura | Portret
Njegova nedavno izdana druga solistična plošča Scrap Metal lahko poslušalca zavede. Vrhunska raven tehnične podkovanosti, izjemna spretnost pri manipulaciji z zvokom in mojstrski posluh za (mikro) detajle dajo hitro vedeti, da za ploščo stoji zelo izkušen producent. Toda po drugi strani izraz, naslonjen na kopico aktualnih, drznih elektronsko plesnih trendov, razkriva, da gre za delo ustvarjalca, ki se ne obremenjuje z zapovedmi klasične šole. Teh se celo zavestno izogiba.
Ja, glasbe Andrije Šulića, ki ga poznamo pod nadimkom Šuljo, ni enostavno opredeliti. Čeprav skoraj študiozno secira elemente UK bassa, wonkyja, post-dubstepa, trapa in rapa, Scrap Metal ni plesna plošča. Kljub downtempo karakterju in priložnostni uporabi vzorčenja, ni niti tipičen beat album. Zdi se, da je med rodnim Mariborom, Ljubljano in Izolo razpeti producent preprosto našel neki vmesen teren, kjer lahko svoji domišljiji in avanturistični žilici odpre povsem prosto pot. Rezultat je izjemen elektronski album, ki ne le, da dohiteva sorodne svetovne elektronske smernice, pač pa jih celo prehiteva.
No, vrhunskih producentskih veščin si ni pridelal čez noč. Še kot najstnik je leta 2003 s prijatelji ustanovil Tekochee Kru in ta je postal najpriljubljenejša štajerska raperska zasedba. Čeprav se je preizkusil tudi v vlogi emsija, torej vokalista raperske zasedbe, ga je že od začetkov zanimalo predvsem ustvarjanje beatov. Te je ukrojil za vse tri zasedbine studijske albume, njegove producentske spretnosti pa so opazili tudi nekateri drugi slovenski raperji, med drugim Unknown, Valterap, Zlatko in Trkaj. Ob sodelovanju s Trkajem si je tudi legendarni newyorški raper KRS-one za svoje rime izbral prav njegov beat, kar je bila še ena potrditev, da ima posluh za hiphop. Tega je najprej brusil ob poslušanju popularnega ameriškega rapa. Potem ko so s Tekocheem Krujem na radiu MARŠ začeli pripravljati svojo oddajo, pa je pogosteje brskal tudi po hiphoperskem podtalju.
Pred desetimi leti je začel aktivneje didžejati in takrat so ga začeli zanimati še drugi elektronski žanri, predvsem tisti, vezani na klubska plesišča. Najprej drum & bass, okrog leta 2010 pa še (post)dubstep, raznotere izpeljanke bass glasbe in trap. Z ekipo somišljenikov so v Hodniku Kina Udarnik pripravljali klubske partije, ki so hitro postali eno od osrednjih zbirališč mariborskih clubberjev, to pa je botrovalo temu, da je ob ustvarjanju s Tekocheem Krujem glasbo začel producirati še samostojno. Pred štirimi leti je objavil solistični (instrumentalni) albumski prvenec Green Winter, s katerim se je oprl na svoje raperske izkušnje, pa tudi na estetiko trapa in bassa. Plošča je zelo dodelana, a na odziv je naletela le pri nišnem občinstvu, čeprav bi z nekaj več promocije lahko segla dlje.
Toda raje kot samopromociji se je posvečal glasbenemu ustvarjanju. Deloma zaradi osebnostnega karakterja, deloma pa najbrž tudi zaradi vzgoje. Že kot otrok je obiskoval glasbeno šolo, kjer se je najprej šest let učil klasično kitaro in nato še tri leta saksofon, in to je bilo tako rekoč samoumevno, saj prihaja iz znane glasbene družine. Starša sta se spoznala na ljubljanski glasbeni akademiji, mama zdaj glasbo poučuje na tretji mariborski gimnaziji, oče pa je še vedno član mariborskega orkestra SNG. Z glasbo se ukvarjata tudi mlajša sestra Eva, akademska violinistka, in mlajši brat Luka, ki je od vseh najbolj prepoznaven širšemu občinstvu, saj je polovica priljubljenega dvojca 2Cellos. Sam pa, kot pravi, preprosto ni bil dovolj discipliniran za to, da bi se resneje posvetil klasični glasbi. V srednji šoli ga je premamila popularna glasba. Tudi metal, ki ga je poslušal, preden so ga očarali samplerji in hiphop.
Glasbena izobrazba mu je vseeno dala dobro podlago. Zato ni naključje, da se je našel z izolskim producentom Blažem, ki je imel za seboj podobno izkušnjo. Zanimala ju je podobna glasba, ujeta nekje med hiphopom in elektroniko, in začela sta sodelovati kot dvojec Bags. Lani sta najprej nastopila na ljubljanskem festivalu Ment in nato še v Franciji na festivalu Europavox. Prek prijateljevanja z Blažem se je konec lanskega leta pridružil tudi druščini obalnih beatmakerjev in producentov s kompilacije Giro. V okviru njihovega večera je nastopil na letošnjem Mentu, nedavno je s še enim vidnim mladim producentom, .čunfo, nastopil tudi na izolskem Kino Otoku. Skupaj z obema, .čunfo in Blažem, pa ga 12. avgusta lahko slišite na festivalu Urbano dejanje v Ljubljani. Še prej, 31. julija, v družbi še enega Mariborčana, Fireflya, tudi v metelkovski Gala hali.
Trenutno se mu torej dogaja na polno. In še se mu bo, pa ne le v elektroniki. Če bo vse po sreči, se bodo prihodnje leto ponovno zbrali tudi v zadnjih letih po vsej Sloveniji in Evropi razseljeni člani rapovskega kolektiva Tekochee Kru in s kakim presenečenjem obeležili 15. obletnico izida svoje prve plošče.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.