Hamburk, Hamburk

Nacionalka je na začetku tedna v središče postavila kar samo sebe. Spremljali smo sejo sveta, na kateri je generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc želel odstaviti direktorico TV Slovenija Ljerko Bizilj zaradi prispevka Igorja Pirkoviča, objavljenega v oddaji Tednik, ki je Thompsona sprenevedavo prikazoval kot prijetnega domoljuba in družinskega človeka, namesto da bi osvetlil tudi njegovo odkrito spogledovanje s fašizmom. S štirinajstimi glasovi za in petimi proti je do zahtevane absolutne večine, ki bi televizijo lahko obvarovala pred drsenjem v domačijsko flirtanje z desnico, zmanjkal en glas. Lahko bi ga prispeval Igor E. Bergant. Ali pa Jelka Stergel. Ampak ga nista.

V torek zvečer se je Rosviti Pesek v Odmevih pridružil Igor Kadunc. Med drugim ga je vprašala, »za koga bomo nacionalna televizija, če ne bomo konkurenčni«, in Kadunc je poudaril, da ima nacionalna televizija premalo denarja, da bi lahko bila konkurenčna. Ob tem bi mu radi povedali, da ni vse v denarju, nekaj je tudi v glavah.

To lepo pokaže srečanje G20 v Hamburgu, o katerem sta več dni poročali tako nacionalka kot POP TV, nobeni od televizij pa ni uspelo prispevati refleksije, ki bi pomagala razumeti dogajanje v Hamburgu.

Igor E. Bergant je že v petek zvečer vedel, da težave povzročajo »nasilne skupine radikalnih levičarjev«. Ja, isti Igor E. Bergant, ki nekaj dni pozneje nasilja in radikalnosti ni prepoznal v Thompsonu. Tako nacionalki kot POP TV je uspelo ustvarjati paniko glede izgredov (ki so bili sicer le manjši del celotnega protestniškega vala, ki je na ulice Hamburga združil približno 75 tisoč ljudi), nato pa so v studiih gostili mlačne komentatorje, ki niso znali povedati prav ničesar, je pa res, da si z zastavljenimi vprašanji niso mogli kaj dosti pomagati. Naš favorit je dolgoletni šovovec Domen Kos, ki je ustanovil Inštitut za politični marketing, kar mu omogoča, da na televiziji poslušamo njegove uvide v slogu »mednarodna politika je predvsem politika velikih igralcev« ter analizo telesne govorice Putina in Trumpa. V prispevkih so veliko tudi omenjali Melanio Trump, ki, uboga reva, zaradi protestov ni mogla na damski program. V nacionalkinem Zrcalu tedna smo prav tako gledali Melanio in za dobro vago še Klemna Slakonjo kot Angelo Merkel.

Melania, Klemen in Angela so resda hecni, ampak ali nacionalna televizija svoje konkurenčne prednosti ne vidi v tem, da bi nam pojasnila, zakaj se Trump in Putin zbližujeta? Zakaj je predsednik ZDA postal obstranec? So med ZDA in Nemčijo napetosti? Kako je to povezano s tem, da je Trump prej obiskal Poljsko? Ali Amerika z bratenjem z Rusijo in podpihovanjem protinemštva v vzhodni Evropi skuša ošibiti Nemčijo, ki je lani postala največja svetovna izvoznica in je skupaj s Kitajsko v zunanji trgovini vodilna sila svetovne trgovine?

Konkurenčna prednost nacionalke bi bila, da bi nam odgovorila na ta vprašanja, ne pa da skuša Domna Kosa zasenčiti s Klemnom Slakonjo.