Razkrita najbolj varovana skrivnost Svetovne banke

Novinarji Mednarodnega združenja raziskovalnih novinarjev (ICIJ) so razkrili, kako Svetovna banka podpira nasilno preganjanje ljudi z njihove zemlje

Potem ko je s sodelavci več mesecev preiskoval Svetovno banko, je novinar Mednarodnega združenja raziskovalnih novinarjev (ICIJ) Sasha Chavkin obiskal vojaško postojanko v Hondurasu in se pogovarjal s polkovnikom. Novinar je slišal, da honduraška vojska nasilno preganja lokalne prebivalce z njihove zemlje, da bi naredila prostor za nadnacionalkino plantažo palm. To je projekt, ki ga financira Svetovna banka, da bi pomagala lokalnemu gospodarstvu. Od polkovnika je želel dobiti odgovore o obtožbah o nasilju vojske nad lokalnimi prebivalci.

A ta je vedel več, kot je preiskovalni novinar pričakoval. Presenetil ga je z informacijami, s kom so se preiskovalni novinarji pogovarjali, kam še nameravajo odpotovati. Celo vojake je polkovnik poslal, da bi prispeli v predvideni kraj pred Chavkinom in ga tam pričakali. »Če greste tja, vam ne morem zagotoviti varnosti,« mu je povedal polkovnik. Chavkin se je ustrašil, a se je kljub temu odpravil na pot, poroča ProPublica.

Bil je na sledi veliki zgodbi, kako Svetovna banka po svetu podpira nasilno preganjanje ljudi z njihove zemlje za razvojne projekte. Ko je Chavkin prispel v vas Panama v Hondurasu, so mu kmetje povedali, kako brutalno ravnajo z njimi. Ukradli so jim zemljo, lokalnega duhovnika so umorili. Njegovo truplo, na katerem so bili znaki od mučenja, so našli pokritega s palmovimi listi na zemlji, kjer je predvidena plantaža palm za izdelavo palmovega olja.

Brutalno preganjanje lokalnih prebivalcev z zemlje se ne dogaja le v Hondurasu. Sasha Chavkin je s sodelavci enake zgodbe našel na različnih koncih sveta. Vaščani, ki so jih pregnali z zemlje v Etiopiji, so mu pripovedovali, da so etiopski vojaki ženske posiljevali, vaščane so pretepali, tudi morili.

Kar so Chavkinu in njegovim sodelavcem pripovedovali pregnani ljudje po svetu, je najbolj varovana skrivnost Svetovne banke. Ta je, da od leta 2009 od vlad držav, kjer financira razvojne projekte, ne zahteva več, da morajo izpolniti obrazec z natančnimi podatki, koliko ljudi bo treba preseliti in kako jim bodo pomagali. Zdaj je dovolj, da vlada države, kjer Svetovna banka financira razvojni projekt, sporoči, da bo nekaj ljudi verjetno treba preseliti, natančnejši načrt bo pripravila pozneje. Svetovna banka prav tako v večini primerov ni predstavila jasnega načrta, kako bo pomagala ljudem, ki so jih preselili zaradi njenega projekta.

Kar so Chavkinu in njegovim sodelavcem pripovedovali pregnani ljudje po svetu, je najbolj varovana skrivnost Svetovne banke. Ta je, da od leta 2009 od vlad držav, kjer financira razvojne projekte, ne zahteva več, da morajo izpolniti obrazec z natančnimi podatki, koliko ljudi bo treba preseliti in kako jim bodo pomagali.

Z natančno analizo podatkov in preveritvami razmer z obiski na terenu je Sasha Chavkin s svojo ekipo objavil več poročil o prisilni preselitvi 3,4 milijona ljudi na treh. Serijo so naslovili Evicted and Abandoned (Deložirani in zavrženi). Pet dni potem, ko so Svetovni banki poslali vprašanja, je predsednik Kim Jong Kim sklical konferenco za novinarje, na katero je povabil Financial Times, Wall Street Journal, Reuters, ne pa tudi novinarjev ICIJ. Na tej konferenci je obljubil, da bo Svetovna banka »podrobno pregledala« politiko preseljevanja in spremenila postopke za nadzor. S to obljubo je direktor Svetovne banke dejansko priznal pomanjkljiv nadzor nad projekti. Sasha Chavkin ob tem opozarja, da Kim Jong Kim niti z besedo ni omenil ugotovitev novinarjev ICIJ, zato je bilo videti, da so obljubljene izboljšave nadzora plod lastnih spoznanj Svetovne banke.

Svetovna banka se z ugotovitvami novinarjev ICIJ ni sprijaznila zgolj s konferenco za novinarje. Po objavi poročil je zahtevala popravke, skušala prepričati urednike v medijih, ki so objavili poročila, da so v njih napake in jih s tem skušali odvrniti od ICIJ ter tako to organizacijo predstaviti kot nekredibilno. ICIJ se ni uklonil in ni objavil nobenih popravkov.

Sasha Chavkin je v pogovoru na podcastu ProPublice še pojasnil, da je Svetovna banka najbolj vplivni dajalec posojil na svetu. Posojila daje za različne projekte od elektrarn in cest do projektov za izboljšanje izobraževalnega sistema. Denar, ki ga posoja za izvedbo teh projektov, ji zagotavljajo razvite države, torej njihovi davkoplačevalci. Prek Evropske unije te projekte financirajo tudi davkoplačevalci iz Slovenije.

Sasha Chavkin opozarja, da je večina denarja, ki ga Svetovna banka namenja za razvojne projekte, porabljenega za zelo sporne namene. Glavno vprašanje za raziskovalne novinarje je bilo, zakaj financira projekte, ki jih promovira kot razvojne, dejansko pa vlade revnih držav zaradi teh projektov nasilno preganjajo ljudi in jim jemljejo zemljo.

Sasha Chavkin in njegovi sodelavci so natančno pregledali vsa poročila Svetovne banke o razvojnih projektih od leta 2004 do 2013. Analizirali so več kot 6600 poročil, ki so javno objavljena. Tako so prišli do podatka, da je bilo preseljenih 3,4 milijona ljudi, pa tudi, da Svetovna banka od leta 2009 od vlad ne zahteva več tako natančnih podatkov o preselitvah kot prej.

Na Svetovni banki so preiskovalnim novinarjem uradno pojasnili, da podatke od vlad zahtevajo le iz previdnosti, saj za veliko projektov nikogar ni treba preseliti. Viri v banki so jih istočasno opozarjali, da uradne trditve niso resnične. Zato so se odpravili na teren, k ljudem, ki so jih preselili.

Na Svetovni banki so preiskovalnim novinarjem uradno pojasnili, da podatke od vlad zahtevajo le iz previdnosti, saj za veliko projektov nikogar ni treba preseliti. Viri v banki so jih istočasno opozarjali, da uradne trditve niso resnične. Zato so se odpravili na teren, k ljudem, ki so jih preselili. Lokalne prebivalce, ki jih je zaradi razvojnega projekta Svetovne banke v Etiopiji preselila vojska, je Sasha Chavkin srečal v begunskih taboriščih v Južnem Sudanu. Povedali so mu, da niso hoteli zapustiti svoje zemlje, saj jim je zagotavljala preživetje in svobodo. Živeli so blizu gozda, za vsak pridelek, vsako drevo in rastlino vedo, kako jih je mogoče uporabiti za hrano in zdravila. V begunskih taboriščih v Južnem Sudanu jedo hrano, ki jo zagotavlja OZN. Ženske so Chakvinu pripovedovale, da so jih posiljevali, etiopski vojaki so vaščane pretepali, nekatere so tudi ubili. Pregnani vaščani so imeli zelo rodovitno zemljo, ki so jo kupili bogati investitorji iz Etiopije in tujine.

Etiopijec, ki je Chavkinu pomagal kot prevajalec, je bivši sodelavec Svetovne banke. Takoj ko je pripravil poročilo, v katerem je kritiziral ravnanje vlade, so ga aretirali in ga obtožili terorizma. Po letu dni so ga izpustili iz zapora. Svetovna banka ni ukrepala in ni pripravljena uradno povedati, da ni terorist.

V Hondurasu mu je vojaški poveljnik najprej pokazal sporočilo družbe, ki je na zemlji, s katere so pregnali lokalne kmete, s podporo Svetovne banke uredila plantaže palm. V tem sporočilu je bilo navedeno, da bodo skupine lokalnih prebivalcev pripravile proteste, ko bodo pri njih tuji novinarji, da bi si tako pridobili podporo javnosti. Ko je Sasha Chavkin poklical enega od lokalnih prebivalcev, mu je ta zatrdil, da gre za psihološko vojno, da prebivalci ne pripravljajo nikakršnega nasilnega protesta, da nimajo orožja. Palmovo olje je zelo donosen izdelek, saj je v različnih kozmetičnih izdelkih, v izdelkih za nego, v hrani in vrsti drugih izdelkov, ki so na prodaj po vsem svetu.