Na koncu prehranjevalne verige

Ljubljansko okrožno sodišče je ta teden na Agrokorjevo zahtevo sprejelo sklep, da je insolvenčni postopek nad Agrokorjem glavni, nadrejeni postopek. Sklep pomeni, da posamezni upniki, kot so banke s terjatvami do skupine Agrokor, teh ne morejo poplačati z Agrokorjevim 72-odstotnim lastništvom Mercatorja. Ta pravna poteza je bila očitno storjena, da se ruski državni banki Sberbank, ki je zaradi terjatev do Agrokorja ta mesec že postala 18,53-odstotna lastnica Mercatorja, prepreči zaplemba še preostalih Mercatorjevih delnic. Gre torej za formalno priznanje, da je Agrokor plačilno nesposoben, hkrati pa za potezo, usmerjeno proti Rusiji oziroma njenim bankam. Po nekaterih podatkih naj bi skupina Agrokor bankam in dobaviteljem dolgovala vrtoglavih 11 milijard evrov, njena največja upnica pa je prav Rusija oziroma dve ruski državni banki Sberbank in VTB.

Odnosi med Hrvaško oziroma upraviteljem Agrokorja in Rusijo oziroma njenimi državnimi bankami se zaostrujejo. Čeprav so Agrokor v preteklosti podpirale predvsem ruske banke, so njegov prevzem Mercatorja leta 2014 financirali ameriški vlagatelji na čelu s skupino Blackstone in družbo One Equity Partners. Zdaj, ko Rusija zapira finančno pipico, se Hrvaška vse bolj naslanja na ZDA. Prejšnji mesec je Agrokor dobil novih 400 milijonov evrov posojil, ki so jih zagotovili ameriški vlagatelji – ti so se po Siolovem poročanju skrili za ameriški sklad tveganega kapitala Knighthead Capital Management. Ta pa je bil pripravljen denar posoditi le pod pogojem, da bodo imele njegove terjatve, če bo šel Agrokor v stečaj, prednost pred terjatvami drugih upnikov, torej pred terjatvami bank Sberbank in VTB. Ker je Mercator še edino »vredno« premoženje znotraj skupine Agrokor, v Zagrebu torej pravkar pišejo scenarij njegovega stečaja. Po zadnji verziji kaže, da bo ameriški.

Slovenija si morda želi, da bi bil ruski; le tako lahko razumemo precej intenzivno dejavnost slovenske diplomacije v tej smeri, gre predvsem za srečanje gospodarskega ministra Zdravka Počivalška s predsednikom uprave Sberbank Hermanom Grefom in pismo, ki ga je premier Miro Cerar poslal predsedniku ruske vlade Dmitriju Medvedjevu in v njem izrazil skrb za prihodnost Mercatorja, največjega delodajalca v Sloveniji. Najnovejši dogodki v zvezi z Mercatorjem, to, da se uradni predstavniki Slovenije, Hrvaške, Rusije in ZDA prek diplomatskih kanalov pogajajo o usodi trgovine v Sloveniji in na Hrvaškem, je seveda v posmeh vsem preteklim trditvam slovenskih politikov ali uglednih ekonomistov, kot je recimo Matej Lahovnik. Ti so leta in leta ponavljali, da se država v odločitve v zvezi s prodajo Mercatorja ne bi smela vmešavati.

Ta teden so, kot da bi imeli slabo vest, na slovenskem gospodarskem ministrstvu javnost mirili, češ da tudi omenjeni sklep sodišča ne bo vplival na poslovanje in delo uprave Mercatorja, ta naj bi bila dobro zavarovana pred vdorom Agrokorjevih težav. A ne glede na Lex Agrokor ali Lex Mercator je jasno, da je v tej malhi zdaj že precej več dolgov, kot je premoženja, edino še preostalo vprašanje pa je, kdo bo v odstotkih dobil malce več in kdo bo potegnil kratko. Slovenija na te odločitve zdaj nima več nobenega vpliva. Jasno je, da bodo najbolj zaščiteni predvsem ameriški, na drugem mestu pa ruski posojilodajalci. Na tretjem mestu pridejo na vrsto hrvaški dobavitelji – to je glavna naloga hrvaškega izrednega pooblaščenca za vodenje Agrokorja Anteja Ramljaka. Šele nato pridejo na vrsto interesi Mercatorja in slovenskih dobaviteljev. Zaposleni v Mercatorju so na koncu te prehranjevalne verige. Kot smo predvidevali, bo izplen za Slovenijo navsezadnje negativen.