Recept za totalitarni kapitalizem

Kako bogati uvajajo totalitarni kapitalizem in kako daleč so pripravljeni iti

Profesorica zgodovine Nancy MacLean, avtorica nove knjige Democracy in Chains (Okovana demokracija) je leta 2013 v hiši v kampusu univerze George Mason v Virginiji našla neurejen arhiv človeka, ki je tam umrl tisto leto. Ime mu je bilo James McGill Buchanan. Prvi dokumenti, ki so prišli profesorici v roke, so bila zaupna pisma s podatki o milijonih dolarjev, ki jih je nakazoval univerzi Virginija milijarder Charles Koch. Dokumenti, ki jih je našla, razkrivajo, kako je Buchanan razvil tajni program premožnih za oviranje demokracije, v Guardianu piše publicist George Monbiot.

Buchanan je avtor teorije javne izbire, v kateri pravi, da družbe ni mogoče obravnavati kot svobodne, dokler vsak državljan nima pravice z vetom preprečiti njenih odločitev. S temi besedami je dejansko povedal, da nikogar ne bi smeli obdavčiti proti njegovi volji. Toda ljudje, ki s svojim glasom prek neprostovoljnih davkov zahtevajo javni denar, ki so ga zaslužili drugi, za financiranje javnih izdatkov in blaginje, izkoriščajo bogate. Dovoljenje delavcem, da so lahko ustanovili sindikate in uvedba progresivne lestvice za odmero dohodnine (večje kot ima posameznik prihodke, višja je zanj davčna stopnja) sta po Buchananovih besedah obliki »različne ali diskriminatorne zakonodaje«.

Nasprotje med »svobodo« (dovoliti bogatim, da lahko ravnajo, kot želijo) in demokracijo bi bilo treba rešiti v korist svobode. V knjigi The limits of Liberty (Meje svobode) James McGill Buchanan navaja, da je despotizem edina organizacijska alternativa sedanji politični strukturi. Despotizem je po njegovem obramba svobode. Predlagal je ustavno revolucijo z vzpostavitvijo nepreklicnih omejitev za omejevanje demokratične izbire. S podporo bogatih fundacij, milijonarjev in korporacij je razvil teoretični model za ustavno revolucijo in strategijo za njeno uveljavitev.

James McGill Buchanan je predlagal ustavno revolucijo z vzpostavitvijo nepreklicnih omejitev za omejevanje demokratične izbire. S podporo bogatih fundacij, milijonarjev in korporacij je razvil teoretični model za ustavno revolucijo in strategijo za njeno uveljavitev.

Prvi je predlagal privatizacijo univerz in uvedbo polne šolnine za študente, njegov cilj je bil zadušiti aktivizem študentov. Zahteval je privatizacijo sistema socialne varnosti in mnogih nalog države. Zavzemal se je za prekinitev povezav med ljudmi in vlado, uničenje zaupanja v javne institucije. Želel je rešiti kapitalizem pred demokracijo.

Leta 1980 je Buchanan dobil priložnost, da svoj program uresniči. Povabili so ga v Čile, kjer je diktaturi pod vodstvom generala Augusta Pinocheta pomagal pisati ustavo, ki je po njegovi zaslugi ni mogoče v celoti razveljaviti. Kljub mučenju in ubijanju je vladi predlagal razširitev programov za izvedbo privatizacije, varčevanja, uvedbo monetarnih ovir, deregulacije in uničenje sindikatov. Ta njegov sveženj je pripomogel k gospodarskemu zlomu Čila leta 1982. Kljub temu je leta 1986 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo. Ljudje v ZDA so Buchananove ukrepe začeli čutiti, ko ga je podprl Charles Koch, danes sedmi najbogatejši človek v ZDA.

Sovražnika je treba poznati

Profesorica Nancy MacLean pravi, da je Koch z milijoni dolarjev podprl Buchananovo delo na univerzi Virginija. Dokumenti, ki jih je našla v njegovi hiši, razkrivajo, da je bila prikritost temelj njegovega dela. Namesto, da bi rekel, da se zavzema za uničenje sistema socialne varnosti, je trdil, da ga hoče rešiti, saj se bo brez radikalnih »reform« sesul. Enako taktiko uporabljajo tisti, ki napadajo javno zdravstveno zavarovanje, opozarja Monbiot.

Prek mreže inštitutov, ki jih podpirajo Koch in drugi milijarderji, prek njihovega preoblikovanja republikanske stranke, več sto milijonov dolarjev, ki so jih namenili za volilne kampanje svojih kandidatov za člane kongresa in položaje v pravosodju, prek množičnega imenovanja članov te mreže v administracijo sedanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa ter z učinkovitimi kampanjami proti vsem od javnega zdravstva do podnebnih ukrepov, bi bilo pošteno reči, da Buchananova vizija v ZDA zdaj prihaja v odraslo dobo.

A ne samo tam. Monbiot jo vidi tudi v Veliki Britaniji. Nasploh jo je mogoče videti v vseh državah, kjer elita podpira ideje, ki jih je za premožne razvil in zagovarjal Buchanan.

Njegov program je po Monbiotovih besedah recept za uvedbo totalitarnega kapitalizma in njegovi učenci so ga začeli uveljavljati. Odkritja profesorice Nancy MacLean so dokaz, kakšen je njihov načrt. Eno od prvih pravil v politiki je, da je treba poznati sovražnika in v to smer zdaj gremo, je vendarle optimističen George Monbiot.