Pomagali so Snowdnu, zdaj pa njim grozi mučenje in preganjanje

Beguncem iz Šrilanke in Filipinov, ki so v Hongkongu v svojih domovih skrivali žvižgača Edwarda Snowdna, je Kanada ostala kot edina rešitev pred mučenjem in preganjanjem

Dva tedna so v svojih domovih v Hongkongu skrivali najbolj iskanega človeka na svetu ameriškega žvižgača Edvarda Snowdna, zdaj pa se njihovi odvetniki borijo, da bi jim Kanada zagotovila mednarodno zaščito. Nekdanji vojak iz Šrilanke, ki trdi, da so ga v vojski mučili, in mama samohranilka s Filipinov, ki je pobegnila iz države, ker so jo ugrabili in spolno napadli, so kot prosilci za mednarodno zaščito v Hongkongu živeli mirno, dokler jih ni razkril Oliver Stone v svojem filmu o Snowdnu. Novinarjem, ki so jih začeli takoj iskati in jih tudi našli, so povedali, da so s Snowdnom prišli v stik prek skupnega odvetnika. Pomagali so mu, preden je Hongkong priznal zahtevo ZDA za njegovo aretacijo, poroča Guardian.

Odkar je znano, da so pomagali Snowdnu, jih oblasti v Hongkongu zaslišujejo, ker hočejo izvedeti, kaj vedo o ameriškem žvižgaču. Odvetniki so jih večkrat preselili, ker so dobili namige, da jih skušajo najti pripadniki tajnih služb Šrilanke. Hongkong je maja zavrnil njihove prošnje za mednarodno zaščito in s tem omogočil izgon v matični državi. Begunci, ki so pomagali Snowdnu, pravijo, da jim v domačih državah grozijo zapor, mučenje, morda celo smrt. Odvetniki so se na zavrnitev mednarodne zaščite pritožili, a imajo malo upanja, da bodo s pritožbo uspeli.

V začetku avgusta se morajo Snowdnovi pomagači oglasiti v centru za pridržanje. Njihovi odvetniki se bojijo, da bodo oblasti v Hongkongu otroke dale v rejništvo, starše pa izgnale nazaj na Šrilanko in Filipine, zato so na sodišču v Montrealu začeli postopek, da bi jih neprofitna organizacija For the Refugees (Za begunce) kot begunce, ki jih financirajo iz zasebnih virov, lahko pripeljala v Kanado.

Njihovi odvetniki se bojijo, da bodo oblasti v Hongkongu otroke dale v rejništvo, starše pa izgnale nazaj na Šrilanko in Filipine.

Prošnjo za preselitev štirih odraslih in njihovih treh otrok v Kanado so vložili januarja. Eden od odvetnikov Marc-André Séguin je aprila dejal, da računajo na obljubo predsednika kanadske vlade Justina Trudeauja, da bo njegova država na mednarodni ravni vodilna pri sprejemanju beguncev. Michael Simkin, prav tako odvetnik, ki zastopa begunce, zdaj pravi, da so do zdaj kljub temu dosegli malo napredka. Ob tem opozarja, da je za begunce ta država res zadnje in edino upanje. Ko družine enkrat aretirajo, jih je veliko težje preseliti v Kanado. »Življenja naših strank so na kocki in to je lahko njihova zadnja možnost, da uidejo strašni usodi,« opozarja odvetnik.

Ob priznanju, da gre za nujni primer, je maja kanadski minister za priseljence Ahmed Hussen, ki je kot mladostnik sam prišel v Kanado iz Somalije kot begunec, obljubil, da bo poskrbel za pospešitev postopka. Dva meseca kasneje so uradniki, ki rešujejo tovrstne prošnje, povedali, da za ta primer ni bilo določeno pospešeno reševanje.

Michael Simkin ob tem sprašuje, zakaj si je kanadska vlada premislila. »Ne vemo, ali so ZDA izvedle kak pritisk na Kanado, ne vemo, zakaj si je minister Hussen premislil … Vemo, da so družine in njihovi otroci brez državljanstva, ki so mlajši od šest let, kaznovani, kar preprosto ni prav,« pravi odvetnik. Teh družin preprosto ni mogoče uporabiti za kaznovanje Edwarda Snowdna.

»Ne vemo, ali so ZDA izvedle kak pritisk na Kanado, ne vemo, zakaj si je minister Hussen premislil … Vemo, da so družine in njihovi otroci brez državljanstva, ki so mlajši od šest let, kaznovani, kar preprosto ni prav.« 

Ker od ministrstva niso prejeli nobenega odgovora, so se odvetniki odločili, da bodo poskušali s pritožbo na kanadsko zvezno sodišče doseči, da bo sodnik od kanadske vlade zahteval pospešitev postopka. V uradu kanadskega ministra za priseljence so medtem pojasnili, da si prizadevajo, da je vsak primer pošteno obravnavan in da minister za Snowdnove pomagače ni obljubil hitre obravnave.

Zaradi tega jim zdaj skušajo pomagati tudi v nevladni organizaciji Human Rights Watch. Ker je Hongkong v zadnjih letih odobril manj kot en odstotek prošenj za azil, so pozvali kanadsko vlado, naj Snowdnovim pomagačem odpre vrata. Zaradi sočutja, da so Edwarda Snowdna sprejele v svoje domove, te družine ne bi smele biti v nevarnosti. Nikomur, ki je odprl vrata nekomu, ki mu je grozilo mučenje ali preganjanje, ne bi smel groziti izgon tja, kjer ga čaka enako, opozarjajo v Human Rights Watch.