Drvi Grčija v novo krizo?

Predsednik vlade Aleksis Cipras slavi uspešno izdajo obveznic, njegov nekdanji finančni minister Janis Varoufakis pa jo vidi bolj kot znanilko nove krize

Grčija se je po treh letih vrnila na mednarodne finančne trge z uspešno izdajo petletnih obveznic, s katerimi je zbrala tri milijarde evrov. Pri tem so Atene pristale na 4,625-odstotno obrestno mero, kar je manj kot ob zadnji primerljivi izdaji iz leta 2014, ko je bila obrestna mera postavljena pri 4,95 odstotka, poroča STA. Grčija sicer trenutno nima nujnih potreb po svežem kapitalu, saj so ji posojilodajalci odobrili nadaljnjo finančno pomoč, vendar pa je vlada s tem korakom želela preveriti, kakšne so razmere na trgu.

Obrestna mera, ki je za druge države z evrom visoka, je po poročanju die Welt za Grčijo uspeh, ker se ji je uspelo uspešno vrniti na trge. Za predsednika vlade Aleksisa Ciprasa je to dokaz za povrnitev suverenosti Grčije v odnosu do posojilodajalcev v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). To je politični uspeh, ki Ciprasu lahko pomaga tudi na notranjepolitičnem parketu. Tudi v evropski komisiji odločitev za vrnitev na finančne trge podpirajo. Evropski komisar za denarne zadeve Pierre Moscovici je dejal, da je Grčiji uspelo »spektakularno« izboljšanje razmer, s tem, da mora vlada v Atenah izvesti še več reform.

Manj rožnato razmere v Grčiji vidi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki pravi, da še vedno dvomi, da je Grčija svoj dolg sposobna odplačati. Tudi IMF Grčiji noče izplačati dodatne pomoči, ker je preveč zadolžena, da bi dolg lahko odplačala. Dolg Grčije namreč še vedno znaša več kot 180 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP). Po izračunih IMF pa je dolg države vzdržen, kar pomeni, da ga je zmožna odplačati, če ne presega 60 odstotkov BDP.

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi pravi, da še vedno dvomi, da je Grčija svoj dolg sposobna odplačati.

V skladu s tretjim programom pomoči Grčiji, ki je bil dogovorjen leta 2015 v višini 86 milijard evrov, se bo Grčija morala začeti zadolževati na finančnih trgih septembra 2018. Handelsblatt opozarja, da je uspešna vrnitev Grčije na finančne trge za Aleksisa Ciprasa res politični uspeh, vendar pa so obrestne mere višje, kot so jih pričakovali izvedenci. Ti so napovedovali, da bo grška vlada morala kupcem obveznic plačati med 4,2 do 4,5 odstotka obresti. Obrestna mera in relativno nižje povpraševanje kot leta 2014 kažeta, da od leta 2014 Grčija ni napredovala.

Uspešna prodaja grških obveznic je v veliki meri posledica lova za dobički, ki je že nekaj časa na ravni, ki zbuja skrb, je v Standardu opozoril komentator Andreas Schnauder. Dovolj bi bile že manjše gospodarske ali politične turbulence, da bi se krhek finančni sistem sesul. Njegovo drugo opozorilo je, da so se razmere v Grčiji že več krat normalizirale, a so se zaradi slabega izhodišča in visoke zadolženosti države, kmalu spet poslabšale. Že manjše ovire v takšnih razmerah lahko povzročijo problem. Zadnje dejanje grške tragedije po besedah avstrijskega komentatorja še zdaleč ni končano.

Janis Varoufakis meni, da grške banke ostajajo globoko nesolventne, njihova vrnitev na finančne trge pa je bolj znanilec naslednje hude faze grške krize kot razlog za slavje.

Oglasil se je tudi nekdanji grški finančni minister Janis Varoufakis. Na svoji spletni strani je napisal, da ni navdušen nad novico, da se je Grčija uspešno vrnila na finančne trge. Pravi, da še vedno drži njegova ugotovitev iz leta 2014, da grška država in grške banke ostajajo globoko nesolventne, njihova vrnitev na finančne trge je bolj znanilec naslednje hude faze grške krize kot razlog za slavje. Ciprasova vlada danes počne popolnoma enako, kot je počela Samarasova vlada leta 2014. Razlika je le v tem, da je Ciprasova stranka leta 2014, ko je bila v opoziciji, odločitev Samarasove vlade kritizirala.