Grozi varčevalcem problematičnih bank blokada izplačil?

Države EU razmišljajo o uvedbi začasne zamrznitve izplačil denarja z računov varčevalcev, ko bi banka zašla v težave

Članice EU razmišljajo, da bi uvedle možnost, da bi nadzornik bankam v težavah lahko začasno prepovedal izplačila denarja z bančnih računov varčevalcev. S tem ukrepom bi preprečili množično dvigovanje denarja, piše v dokumentu, ki so ga pridobili novinarji Reutersa, predstavniki držav članic pa so o njem razpravljali 13. julija. Kritiki opozarjajo, da bi sprejetje takšnega predpisa še spodbudilo ljudi, da bi ob prvih informacijah, da je banka v težavah, množično odhiteli v banke po svoj denar.

Predlog je v pripravi od začetka letošnjega leta, v času, ko se države EU ne morejo dogovoriti, kaj narediti z bankami v težavah. Ukrep, da bi nadzornik lahko začasno blokiral račune šibkih posojilodajalcev, je »uresničljiva možnost«, piše v dokumentu, ki ga je pripravila Estonija kot država, ki v drugem polletju letos predseduje svetu EU. Estonci navajajo, da predlog o začasni zamrznitvi računov varčevalcev podpirajo tiste članice EU, ki v svoji zakonodaji že imajo predpisane postopke za uvedbo moratorija za izplačilo vlog v primeru nesolventnosti banke. Med temi državami je Nemčija, največja in najbolj vplivna članica EU.

Vir, ki pozna stališča nemške vlade, je za Reuters pojasnil, da je namen predloga preprečiti množične dvige denarja, ko se banka znajde v kritičnem položaju. Množični dvigi bi jo namreč takoj pahnili v propad. Po predlogu, ki so ga pripravili Estonci, bi varčevalci lahko po uvedbi blokade za nujne finančne potrebe dvignili s svojih računov »vsaj omejen znesek denarja«.

Kritiki opozarjajo, da bi sprejetje takšnega predpisa še spodbudilo ljudi, da bi ob prvih informacijah, da je banka v težavah, množično odhiteli v banke po svoj denar.

Banke nad predlogom niso navdušene, po njihovem mnenju bi ljudi odvračal od varčevanja. Charlie Bannister iz združenja finančnih trgov v Evropi (AFME), ki je lobistična organizacija za banke, pravi, da bi v primeru uzakonitve blokade ljudje množično odšli v banke po svoj denar že takoj, ko bi slišali, da je banka v težavah.

Predstavniki držav članic EU so o predlogu estonskega predsedstva razpravljali 13. julija, a niso sprejeli nobene odločitve. Nadaljevanje razprave je predvidena v septembru. Ta predlog ni usklajen z zakonodajnimi predlogi, ki jih je evropska komisija poslala v obravnavo in sprejem novembra lani. Komisija predlaga rešitev, da bi nadzornik bank lahko zamrznil izplačila denarja z računov varčevalcev, vendar bi izvzela zavarovane varčevalce. To so tisti, ki imajo na računu manj kot 100 tisoč evrov.

Na podlagi estonskega predloga bi nadzornik bank izplačila denarja z računov varčevalcev lahko blokiral za pet delovnih dni in to blokado bi lahko v izrednih razmerah podaljšal na največ 20 dni. Veljavna zakonodaja EU za banke v težavah dovoljuje blokado izplačil za dva dni, a depoziti so izvzeti, kar pomeni, da navadni državljani lahko ves čas nemoteno dvigujejo denar s svojih računov. Ne glede na to Ciprčani leta 2013 kar nekaj dni niso mogli do svojih prihrankov. Dvigov jim formalno niso zamrznili, samo bank nekaj dni niso odprli.

Največji delež slabih posojil imajo banke v Grčiji in na Cipru (povprečno 46 in 45 odstotkov). Med državami, kjer je ta odstotek med najvišjimi je tudi Slovenija.

Članice EU in evropska komisija imajo več kot dovolj razlogov za to, da želijo blokirati izplačila iz šibkih bank. Evropski parlament je julija objavil poročilo, v katerem navaja, da so imele banke v EU konec leta 2016 za 1092 milijard evrov (1092.000.000.000) slabih posojil oziroma posojil, za katera ne morejo pričakovati, da jih bodo dobile vrnjena. Največji delež slabih posojil imajo banke v Grčiji in na Cipru (povprečno 46 in 45 odstotkov). Med državami, kjer je ta odstotek med najvišjimi je tudi Slovenija. Slovenija je s 14,4 odstotka v najslabši od treh skupin držav. To so države, ki imajo visok delež slabih posojil.

Banke v najbolj problematičnih državah, ki so Italija, Grčija, Španija, Portugalska in Irska, imajo skupaj 606 milijard evrov slabih posojil.